Pobudo za Slomškov spomenik je dala mariborska čitalnica leta 1865, realiziran pa je bil ob podpori vse slovenske javnosti šele 1878. Kot spomenik zaslužnemu narodnemu buditelju naj bi stal na javnem trgu, zaradi nenaklonjenosti nemško-liberalno usmerjene mariborske mestne občine pa se je moral zateči v zavetje cerkve. Pričujoči članek izpostavlja njegov nacionalni pomen in problematiko njegove javne postavitve oziroma javne funkcije v cerkvenem prostoru, dosedanje vedenje pa dopolnjuje s podatki iz arhivskih in tiskanih virov ter s pritegnitvijo umetniških del, ki v ta kontekst še niso bila vključena. Kronološki pristop nadgrajuje z umetnostnozgodovinskimi ugotovitvami.
COBISS.SI-ID: 36477741
V prispevku so obravnavani spomeniki viceadmiralu Wilhelmu Tegetthoffu, cesarju Jožefu II. in nadvojvodi Janezu, ki so jih v Mariboru postavili v letih 1882 in 1883 in so bogatili javni prostor mesta do konca prve svetovne vojne. Študija se posveča vlogi mariborskega župana Matthäusa Reiserja in njegovega bratranca Othmarja Reiserja pri postavitvi in urbanistični umestitvi vseh treh spomenikov. Javni spomenik se ob raziskavah konteksta izkaže kot sredstvo lastne promocije in politične propagandne strategije postaviteljev. Pri tem ne gre le za izbiro osebnosti, ki ji je spomenik namenjen, denimo, gojenje kulta cesarja Jožefa II. v nemškonacionalnih in liberalnih krogih narodnostno nehomogenih dežel habsburške monarhije, temveč tudi za načrtno izbiro mest postavitve, ki je temeljila na samopromociji županovih dosežkov. Prispevek obravnava tudi odstranitev spomenikov iz javnega prostora in postopno uničevanje njihovih sestavnih delov.
COBISS.SI-ID: 36477997
V uvodu k tematski številki Acta historiae artis Slovenica (18/1) avtorja analizirata odnos med javnim prostorom in nacionalnim; kot pomemben primer se kaže Maribor, saj so se javni prostor in z njim postavljanje in odstranjevanje spomenikov v tem mestu še posebej oblikovali skozi nacionalna vprašanja.
COBISS.SI-ID: 36477229