Prispevek obravnava opus graškega arhitekta Hansa Pascherja (1858−1942), ki je v obdobju povečane gradbene dejavnosti na prehodu iz 19. v 20. stoletje prispeval načrte za večino cerkvenih novogradenj na Spodnjem Štajerskem. V članku je podana arhitekturna analiza novozgrajenih cerkva (Prebold, Čadram, Žalec, Cirkovce, Dol pri Hrastniku, Brestanica, Radelca), predstavljeni so tudi neizvedeni načrti za mariborsko cerkev sv. Magdalene. Poseben doprinos članka pa predstavlja umestitev Pascherjevih cerkva na slovenskem Štajerskem v kontekst poznohistoristične sakralne arhitekture v Avstro-Ogrski.
COBISS.SI-ID: 1147781
Prispevek Polone Vidmar o palači Hermanna barona Gödel Lannoya obravnava arhitekturo in notranjo opremo najpomembnejše mariborske historistične palače, ki je bila doslej skopo raziskana. Stavbe ob zahodnem robu mestnega jedra so sedanjo podobo dobile v 19. stoletju. Prispevek izpostavlja naročniško vlogo barona Hermanna, ki je mestno palačo bogato opremil po zgledu tržaških in beneških palač. Vse do prenove za potrebe Umetnostne galerije Maribor v petdesetih letih 20. stoletja je bila palača opremljena z najbolj kakovostno zbirko historističnega pohištva v Mariboru in s pomembno zbirko slik.
COBISS.SI-ID: 1225349
V prispevku so obravnavane tri slike Franza Ignaza Flurerja (Augsburg, 1688–Graz, 1742), enega vodilnih štajerskih umetnikov prve polovice 18. stoletja. Podobi v velikem oltarju cerkve sv. Petra pri Mariboru Izročanje ključev in Savlovo spreobrnjenje je naslikal leta 1737 za ambicioznega teološko izobraženega župnika Janeza Krstnika Sitticha. V članku je natančno analizirana slika Kristusovega izročanja ključev sv. Petru, ki z upodobitvijo sv. Mihaela in nebeškega Jeruzalema precej nadgrajuje likovno tradicijo, pa tudi Savlovo spreobrnjenje po Rubensu in Štirinajst priprošnjikov v sili. Slednja slika je bila razlog za poglobljeno raziskavo, saj je bilo ob uvrstitvi na razstavo Kako prepoznati in razumeti upodobljeno – vsebina mariborskih umetnin brez atribucije in pomanjkljivo obdelana.
COBISS.SI-ID: 34694189
Branko Kocmut (1921–2006), vodilni mariborski arhitekt druge polovice 20. stoletja, je kot poglavitni likovni element uporabljal vodoravnico. Le tu in tam se odločil, da v obliki obeliska ustvari vertikalni poudarek v prostoru. Na ta način je realiziral nekaj spomenikov padlim udeležencem narodnoosvobodilnega boja. V prispevku so obravnavani Kocmutova ureditev grobnice padlim borcem Slovenjegoriške čete na starem ptujskem pokopališču (1956), obelisk v Mostju pri Ptuju (1959) ter dva obeliska v Mariboru: spominski obeležji pred vhodom v Pedagoško fakulteto (1979) in v Volkmerjevem prehodu (1975).
COBISS.SI-ID: 35232301
Članek je prvi del obsežne študije o slikarskih zbirkah grofov Herberstein v njihovih rezidencah na Štajerskem med sredino 17. in koncem 18. stoletja. V njem je na podlagi arhivskih virov (zlasti lastnikovega zapuščinskega inventarja) na eni in ohranjenega gradiva v zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož na drugi strani podana podrobnejša analiza strukture zbirke Erazma Friderika grofa Herbersteina (1631–1691) v gradu Hrastovec pri Lenartu in v njegovi mestni rezidenci v Gradcu v širšem kontekstu (srednje)evropskega zbirateljstva, hkrati pa tudi z vidikov razporeditve slik po prostorih, zastopanosti posameznih ikonografskih zvrsti, njihove vloge in recepcije v zbirkah ter njihove materialne vrednosti v odnosu do drugih umetnin in drugih predmetov v zapuščini. Razpravo dopolnjujeta transkripciji popisov obeh slikarskih zbirk v zapuščinskem inventarju Erazma Friderika grofa Herbersteina.
COBISS.SI-ID: 37724973