Maribor ima specifično urbanistično zgodovino, ki je povezana s pospešeno industrializacijo od sredine 19. stoletja naprej. Kakor mnoga druga mesta ob večjih rekah se je tudi srednjeveški Maribor razvil na enem (levem) bregu Drave, medtem ko je bil drugi (desni) breg prostor za naselbino ruralnega značaja. Z izgradnjo železniške proge Dunaj – Trst, ki je Maribor dosegla v letu 1846, se je desni breg Drave začel razvijati v izrazito industrijsko območje z delavskimi soseskami. Mestne oblasti so od takrat naprej poskušale ustvariti povezave med mestnima predeloma, ki pa ohranjata vsak svoj značaj.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 19573256Razstavo so pod mentorstvom doc. dr. Barbare Murovec in asist. dr. Tine Košak pripravili študenti 2. letnika Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pri predmetu Uvod v ikonografijo in sodelavci projekta z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Na 27 panojih so bile z vsebinskega vidika razložene umetnine, ki so hranjene v mariborskih cerkvah, v Pokrajinskem muzeju ter kipi na Kužnem znamenju.
F.28 Priprava/organizacija razstave
Kiparski spomenik Franca Jožefa I. je do propada Avstro-Ogrske monarhije stal pred Kadetnico v Mariboru. Razstava je posvečena odstranjenemu kipu, naročilu, avtorju, odnosu Franca Jožefa do likovne umetnosti ter javnim spomenikom, njihovemu umetnostnemu in družbeno-političnemu kontekstu.
F.28 Priprava/organizacija razstave
Knjižica predstavlja enega ključnih arhitekturnih spomenikov poznega historizma, frančiškansko cerkev v Mariboru, zgrajeno v letih 1893−1895 po načrtih dunajskega arhitekta Richarda Jordana. Neoromansko baziliko odlikujejo arhitekturne značilnosti, ki so odmev najaktualnejšega dogajanja v stavbarstvu cesarske prestolnice, pa tudi kvalitetna oprema, ki je bila zasnovana sočasno s cerkvijo in izdelana v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Žepnica predstavlja dogodke, ki so pripeljali do gradnje nove cerkve, samo gradnjo, arhitekturne značilnosti, kasnejše prezidave, opremo in po drugi svetovni vojni uničeno poslikavo, v zaključnem delu pa osvetljuje mesto frančiškanske cerkve v arhitektovem opusu in v sočasni sakralni arhitekturi na Slovenskem.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 270566144Spomenik zaslužnemu narodnemu buditelju škofu Slomšku je bil zamišljen kot javni nacionalni spomenik, vendar so ga zaradi mariborskih razmer (nenaklonjenosti nemško-liberalno usmerjene mestne občine) postavili v stolni cerkvi in ga formalno približali nagrobniku. Spomenik je predstavljen z zgodovinsko-političnega in umetnostnozgodovinskega vidika. Postavljen je v širši kontekst, ki obravnava prenos škofijskega sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor ter gradbena in umetnostna dela, ki so bila potrebna za vzpostavitev potrebnih škofijskih ustanov, nadalje “domače” svetnike, ki jih je Slomšek populariziral za spodbudo narodne zavesti in identitete, poseben poudarek pa je na Slomškovih portretih in upodobitvah ter na izoblikovanju njegovega nacionalnokultnega in svetniškega lika.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 271773184