Prikaz konceptov politike priseljevanja in policijskih ter drugih praks za uravnavanje priseljevanja v prostopristaniški Trst v 18. stoletju, med katerimi so posebni predpisi in postopki veljali za kontrolo in regulacijo vstopa in izstopa v mesto ter mestno delovno tržišče za fakine. Slednji so bili najbolj množična skupina fizičnih delavcev, ki so bili neobhodno potrebni za delovanje pristanišča, hkrati pa so predstavljali vir socialnih prekrškov ter raznoraznih oblik upornosti.
COBISS.SI-ID: 2170579
Prispevek na podlagi izbranih primerov iz novoveške Furlanije in Goriške obravnava posebno vrsto razbojništva, ki je pogosto sodilo v kontekst plemiških fajd in je bilo usmerjeno proti pripadnikom plemiškega sloja, v okvir katerega so (za razliko od 'socialnega uporništva', kjer so bili akterji posamezniki nižjih slojev) sodile množice obubožanih plemičev; v obeh primerih pa je mogoče govoriti o oblikah preživetvenih strategij.
COBISS.SI-ID: 34830893
Družba, ki se je vedno bala socialnega uporništva, je vzpostavljala mehanizme, s katerimi je poskušala omejiti njegove nevarnosti. Mednje sodi tudi skrb za otroke reveže in zapuščene otroke, saj je politična teorija verjela, da se z neprimerno skrbjo zanje vzpostavljajo pogoji za njihovo poznejše deviantno obnašanje. Članek te mehanizme razkriva na primeru Kopra. V času beneške oblasti so za koprske najdenčke krajši čas poskrbeli v špitalu sv. Nazarija, nato pa so jih v spremstvu varuške poslali v beneško sirotišnico. S prehodom Istre pod francosko oblast leta 1806 so v mestu ustanovili Dobrodelno kongregacijo, ki je morala poskrbeti za najdenčke. Za revne otroke od 3. do 6. leta starosti je bil po prizadevanjih Antonia de Madonizze, Francesca del Tacca in Francesca ter Marianne Grisoni v Kopru leta 1839 ustanovljen dobrodelni vrtec, leta 1859 pa še dobrodelna ustanova Grisoni, ki je skrbela za vzgojo in izobraževanje otrok med 6. in 20. letom starosti.
COBISS.SI-ID: 2299603