V tej študiji smo: (a) razvili individualiziran mehanski model za merjenje zračnega upora med alpskim smučanjem skozi več vrat, (b) izračunali energijske izgube, ki jih povzroči zračni upor med vsakimi vratci, (c) določili relativni prispevek energijskih izgub povzročenih z zračnim uporom glede na celotne energijske izgube med veleslalomskimi vratci. V ta namen so bile opravljene obsežne meritve v vetrovniku, specialne meritve z Globalnim Satelitskim Navigacijskim Sistemom na terenu in obsežno biomehansko računalniško modeliranje. Izkazalo se je, da v veleslalomu upor predstavlja le ~ 5% do 28% energijskih izgub, sila upora pa se giblje med 20 in 60 N. Glede na rezultate je moč trditi, da je trenje v tekmovalnem veleslalomu pomembnejše od zračnega upora.
COBISS.SI-ID: 4296113
Delo je sistematični pregledni članek, ki se ukvarja z biomehanskimi parametri, ki vplivajo na uspešnost vrhunskih alpskih smučarjev. Za pripravo prispevka smo sistematično pregledali vso obstoječo znanstveno literaturo, ki je dostopna preko štirih svetovnih podatkovnih baz in še z ročnim iskanjem referenčnih seznamov člankov. Na osnovi kakovostne analize smo izbrali tiste članke, ki so zadostili definiranim pogojem povezanim s cilji sistematičnega preglednega članka. S člankom smo pridobili znanja in pregled nad vsemi do sedaj znanimi biomehanskimi parametri, ki so povezani z uspešnostjo vrhunskih smučarjev. Ob tem smo kritično ocenili kateri parametri so v določenih pogojih bolj pomembni in zapisali pomanjkljivosti dosedanjih študij in smernice za nove študij.
COBISS.SI-ID: 4450481
Cilj te raziskave je bil ugotoviti , kako dodatna bremena vpliva na silo in potek sile reakcije podlage pri vertikalnih skokih z nasprotnim gibanjem (VSNG), ki predstavljajo podobno ekscentrično koncentrično akcijo kot jo zasledimo v alpskem smučanju. Udeleženci so morali izvesti VSNG brez in z dodatnimi obremenitvami 10 %, 20% in 30% svoje telesne mase. Navpične komponente sile reakcije podlage je bila uporabljena za izračun trajanja pripravljalne, zaviralne faze in faze pospeševanja, skupno trajanje skoka, gibalno količino skoka med zaviralnim in pospeševalnim fazo, povprečne sile med zaviralno in pospeševalno fazo, in največji pristanek sile. Povečanje dodatne obremenitve podaljša fazi zaviranja in pospeševanja. Velikost sile se sistematično in znatno poveča z dodatno obremenitvijo. Gibalna količina pa se ni bistveno razlikovala med skoki z dodatnim bremenom 20% in 30% telesne teže. Rezultati kažejo, da je optimalno dodatno breme za razvoj eksplozivne moči v navpični skokih med 20% in 30% telesne teže pri čemer ta vrednost subjektivno pogojena.
COBISS.SI-ID: 4404913