Ozadje: Cepljenje proti gripi pri otrocih z juvenilnim idiopatskim artritisom je priporočljivo, vendar imajo starši in tudi zdravniki pogosto dvom v učinkovitost in varnost cepljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost in neželene učinke cepljenja proti gripi ter oceniti njegov vpliv na aktivnost bolezni pri otrocih z juvenilnim idiopatskim artiritsom. Glede na rezultate raziskave o možni sprožitvi tvorbe avtoprotiteles pri domnevno zdravih odraslih po cepljenju proti gripi nas je zanimalo, če do nastanka avtoprotiteles pride tudi po cepljenju proti gripi pri otrocih z juvenilnim idiopatskim artritisom. Metode: V prospektivno raziskavo je bilo vključenih 31 otrok s stabilnim juvenilnim idiopatskim artritisom (10 dečkov, 21 deklic, srednja starost 11.0 let), ki so prejemali različna zdravila. V kontrolno skupino otrok je bilo vključenih 14 otrok, ki so bili v času cepljenja proti gripi spremljani v Kardiološki ambulanti Pediatrične klinike zaradi bolezni srca ali suma na bolezen srca (10 dečkov, 4 deklice, srednja starost 11.9 let). Vsi otroci, vključeni v raziskavo, so bili cepljeni s sezonskim cepivom proti gripi Begrivac® v sezoni 2008/2009. Učinkovitost cepljenja proti gripi smo ocenjevali glede na število okužb z virusom gripe šest mesecev po cepljenju in z določanjem imunogenosti cepiva. Število virusnih okužb smo sledili z analiziranjem ustnih in nosnih brisov, ki so jih v primeru okužbe, v skladu z natančnimi navodili, odvzeli starši doma. Zaščitna protitelesa proti trem cepilnim sevom virusa gripe so bila določena v zaporednih vzorcih pred cepljenjem, 1 mesec in 6 mesecev po cepljenju. Otroke v obeh skupinah smo spremljali glede neželenih učinkov 6 mesecev po cepljenju. Po cepljenju smo določali ANA, anti-ENA, ANCA, IgG/IgM aCL, IgG/IgM/IgA anti-β2-GPI avtoprotitelesa in LA v zaporednih vzorcih odvzetih pred cepljenjem, 1 mesec in 6 mesecev po cepljenju. Pri otrocih z juvenilnim idiopatskim artritisom smo spremljali aktivnost bolezni 6 mesecev po cepljenju. Da bi lahko bolje ocenili vpliv cepljenja proti gripi na aktivnost juvenilnega idiopatskega artritisa smo vključili tudi skupino 31 necepljenih otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom (13 dečkov, 18 deklic, srednja starost 8.0 let). Rezultati: Število okužb z virusom gripe po cepljenju se med skupino otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom in kontrolno skupino ni statistično značilno razlikovalo. Trije otroci so se v opazovalnem času 6 mesecev po cepljenju okužili z virusom gripe. Porast srednjih vrednosti zaščitnih protiteles je bil en mesec po cepljenju statistično značilen za vse tri cepilne seve virusa gripe v skupini otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom in v kontrolni skupini, ne pa tudi v podskupini štirih otrok, ki so bili zdravljeni z biološkimi zdravili, usmerjenimi proti dejavniku tumorske nekroze α. Šest mesecev po cepljenju ni bilo statistično značilne razlike v vrednostih titrov zaščitnih protiteles za cepilne seve virusa gripe med skupino otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom in kontrolno skupino. Enajst otrok (35%) z juvenilnim idiopatskim artritisom in pet otrok (36%) v kontrolni skupini je imelo kratkotrajne neželene učinke cepljenja. Spremembe v srednjih vrednostih avtoprotiteles po cepljenju so bile prisotne samo za IgG antikardiolipinska protitelesa v skupini otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom, vendar pa razlika 6 mesecev po cepljenju ni dosegla statistične značilnosti (p=0.05). Zagon juvenilnega idiopaskega artrtitisa en mesec po cepljenju so imeli štirje otroci (13%). V nadaljnjih petih mesecih je zagon bolezni imelo še sedem otrok (23%). Zaključek: Cepljenje otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom proti gripi je bilo učinkovito. Zaščitna protitelesa za vsaj dva cepilna seva virusa gripe 6 mesecev po cepljenju so imeli vsi otroci z juvenilnim idiopatskim artritisom. Zaščitna protitelesa proti vsem trem cepilnim sevom virusa gripe je imelo 24 otrok (77%) z juvenilnim idiopatskim artritisom. V opazovalnem obdo
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 265013248Namen: Predstaviti splošno nomenklaturo za bolnike, ki izpolnjujejo ACR klasifikacijske kriterije za sistemski lupus eritematozus (SLE) z začetkom bolezni v otroštvu. Metode: Pregledali smo medicinsko literaturo za vse raziskave s tarčno populacijo v obdobju od leta 1960 do 2011, da bi dobili vpogled v uporabljeno terminologijo pri otrocih in mladostnikih s SLE. Prav tako smo preučevali starostno mejo in klinične značilnosti bolnikov s SLE s pričetkom v otroštvu in v odrasli dobi. Dobljene podatke smo primerjali s terminologijo, ki je uveljavljena za druge kronične bolezni z začetkom v otroštvu oziroma v odrasli dobi. Rezultati: Ugotovili smo izrazito raznolikost v starostni meji za opredelitev bolezni z začetkom v otroštvu, ki se je gibala med 14-21 leti, vendar je bila pri večini študij uporabljena meja 18 let. Glavni sinonimi v medicinski literaturi so bili SLE brez starostno jasno opredeljenega začetka bolezni, SLE s pričetkom v otroški dobi, juvenilni SLE in pediatrični SLE. Zaključek: Na osnovi definicije otroške dobe in po analogiji z ostalimi kompleksnimi kroničnimi boleznimi s pričetkom v otroški dobi ter v odsotnosti genetsko jasno opredeljenih razlik, ki bi razločevala SLE pri otrocih in odraslih, predlagamo izraz SLE z začetkom v otroški dobi za bolnike z začetkom SLE pred dopolnjenim 18. letom.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 657836