V kolikor želimo prenesti nanotehnologijo v vsakodnevno rabo in številne naprave moramo premagati problem sinteze nanožic v velikem obsegu. Sintetizirati moramo po več kilogramov nanožic na dan. Pri tem pa nam plazemske tehnologije edine omogočajo sintezo v tako velikem obsegu. Problemi s katerimi se soočamo so opisani na primeru primerjalnih sintez nanožic železovega in cinkovega oksida.
COBISS.SI-ID: 24638759
V tem znanstvenem delu smo poročali o najvišje doseženem izkoristku pretvorbe sončne energije za cepitev vodnih molekul s pomočjo plazemsko sintetiziranih nanožic železovega oksida. Pokazali smo tudi, da imajo plazemsko sintetizirane nanožice zaradi svoje kristalne strukture boljše izkoristke pri pretvorbi energije kot termično sintetizirane nanožice. Te celice še vedno delujejo z enakim izkoristkom po 3 letih.
COBISS.SI-ID: 25972263
Znanstveni članek objavljen v ugledni reviji z visokim faktorjem vpliva v katerem smo prvi poročali o pojavu nastanka nanopor v nanožicah kovinskih oksidov, ki nastanejo po obsevanju površine nanožice z curkom elektronov. Nanožice različnih kovinskih oksidov postanejo med obsevanjem nanoporozne s homogeno porazdelitvijo por. Spremeni se tudi energijska reža, ki se premakne proti nižjim vrednostim za 0.3 eV.
COBISS.SI-ID: 26404903