V zadnjih letih so bili razviti različni dušilni elementi namenjeni nadzoru struktur v gradbeništvu, kjer eno izmed najbolj obetavnih rešitvah predstavljajo viskoelastični dušilni elementi. V tem prispevku bomo pokazali, da je z uporabo znanja o vplivu inherentnega hidrostatičnega tlaka na časovno in frekvenčno odvisno vedenja polimerov mogoče načrtovati in zgraditi ultimativni izolacijski sistem za uporabo v gradbeništvu. Optimalna rešitev je dosežena z uporabo multimodalnega granuliranega polimernega materiala pod visokim tlakom. Rezultati, na primeru TPU pokažejo, da se z večanjem inherentnega tlaka materiala, iz 1 bar do 2000 bar pomakne frekvenca, pri kateri material izkazuje svoje maksimalno dušenje iz 37 kHz, pri P=1 bar do 235 Hz pri P=2000 bar. Hkrati, povečanje inherentnega hidrostatičnega tlaka iz 1 bar do 2000 bar spremeni togost materiala do 2,5-krat, medtem ko so dušilne lastnosti povečajo do 5,2-krat.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 13174555Kopolimer polioksimetilen (POM), se šteje za visoko zmogljiv inženirski polimer s številnimi aplikacijami predvsem v avtomobilski industriji, zaradi svojih zelo dobrih mehanskih lastnosti, kot so visoka modul, togost, trdoto, utrujanje in odpornost proti lezenju. Trenutno je POM našel svoje metso v tehnologiji brizganja prahu PIM. PIM je eden izmed najbolj vsestranskih metod za proizvodnjo majhnih kompleksno oblikovanih komponent iz prahu kovine ali keramike in se uporblja v številnih panogah, kot so avtomobilska industrija, elektronika in medicinski pripomočki. PIM postopek je sestavljen iz mešanja kovinskega ali keramičnega prahu s polimernim vezivom, to zmes vbrizgamo v kalup, sledi odstranjevanje veziva in sintranja. Glavna prednost uporabe POMa v PIM tehnologiji je hitrejše odstranjevanje veziva v primerjavi mešanicami, ki so narejene na osnovi poliolefinov. POM sublimira neposredno v svoje monomerne enote , kadar je izpostavljen kislim param. Surovina za PIM ima dve glavni nasprotujoči si zahtevi, na eni strani mora imeti nizko viskoznost, da bi olajšali postopek brizganja, ko pa se uliti del strdi mora imeti zadostno mehansko trdnost, tako da se ne zlomi ali deformira med rokovanjem in odstranjevanja veziva. Surovina na osnovi POMa ima dejansko vrhunsko mehansko trdnost v trdnem stanju, toda glavni problem je visoka viskoznost, ki lahko zelo otežuje postopek brizganja. Zaradi tega so bili pripravljeni POM kopolimeri z različnimi povprečnimi molekulskimi masami, kjer se je raziskoval vpliv povprečne molekulske mase na viskoznost in mehanske lastnosti. V sklopu tega vabljenega predavanja bil predstavljen POM iz različnih molekulskih masah in vpliv porazdelitve molekuslskih mas na viskoznost in udarno žilavost. Kot je bilo pričakovano, se obe lastnosti povečata s povečanjem molekulske mase. Iz predstavljenih rezultatov je mogoče sklepati, da bi se lahko POM kopolimer s povprečno molekulsko maso približno 24000 g / mol uporabljal kot glavno sestavina veziva, ki se uporablja za PIM. V primerjavi s obstoječimi vezivi na osnovi POMa, so naši rezultati pokalazli do 200kratno zmanjšanja viskoznosti, hkrati pa se je udarna žilavost zmanjšala le za 10krat, kar se lahko šteje za pomemben napredek v optimiziranju POM veziv na za PIM.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 13175067Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani je organizirana z namenom, da se podpre čim več inovacij in inovativnih podjetniških idej, da vstopijo na trg in se komercializirajo bodisi v lastnem podjetju bodisi v kakšni drugi obliki, na primer v obliki prodaje ali licenciranja patenta oziroma znanja. Tehnologija disipativnih granuliranih materialov omogoča optimalno izkoriščanje dušilnih lastnosti polimernih materialov in s tem maksimalno znižanje vibracij in hrupa. Za prijavljen projekt Tehnologija disipativnih granuliranih materialov, je raziskovalna skupina prejela tretje mesto 'Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani'.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 13347867