Članek obravnava kroženje ogljika v Velenjskem bazenu, kot ga je bilo mogoče razložiti z izotopskimi preiskavami ogljika v različnih geoloških medijih, to je litotipih lignita, premogovnih plinih, kalcitiziranih fosiliziranih lesnih fragmentih, kalcitno bogatih sedimentih in podzemnih vodah. Značilno različne izotopske sestave ogljika v navedenih medijih odražajo različne paleo-kemične, fizikalne, biološke in geološke procese procese njihovega nastajanja, razvoja in sedanjega stanja v geološkem modelu Velenjskega bazena. Članek predstavlja nadaljevanje objavljanja raznih geoloških tém o Velenjskem bazenu, znanem po enem debelejših slojev lignita v svetovnem merilu.
COBISS.SI-ID: 24995623
V članku predstavljamo rezultate makroskopskih, mikroskopskih, kemičnih in izotopskih preiskav 12 vzorcev temno sivih do črnih plasti, ki nastopajo znotraj zgornjepermskih in triasnih apnencev, dolomitov in laporovcev na območju Zunanjih Dinaridov med Ljubljano in Blokami. Dodatni vzorec je vzorec antracita karnijske starosti z območja Orel pri Ljubljani. Koncentracija organskega ogljika (Corg) štirih vzorcev je nižja kot 1 %, v sedmih vzorcih pa se spreminja med 1 in 2,3 %. Samo v enem vzorcu, z Lesnega Brda, je nekoliko višja kot 5 %. Največja vsebnost Corg, 30,61 %, je bila analizirana v vzorcu antracita z Orel. Kemična analiza glavnih prvin je pokazala, da so štirje vzorci glinavci s 65–80 % SiO2+Al2O3. Trije vzorci so izrazito kalcitni s podrejenim deležem dolomita. Vsi ti trije izkazujejo visoko žaroizgubo (LOI), okoli 40 %. Štirje vzorci so kalcitno dolomitni z žaroizgubo 34–43 %. Vzorec iz kamnoloma Slugovo vsebuje kremen, dolomit in kalcit, en vzorec pa je antracit z Orel, katerega anorganska snov je sestavljena praktično v celoti iz SiO2+Al2O3 (gline) in nekaj železa ter žvepla, ki tvorita pirit. Izotopska sestava kalcitnega ogljika se giblje v okviru vrednosti δ13CCaCO3 med -5.7 in 1.9 ‰, izotopska sestava organskega ogljika δ13Corg pa med -34.7 in -21.6 ‰. Najbolj negativna vrednost δ13Corg, -34.7 ‰, je bila ugotovljena za vzorec, ki je najbolj z organsko snovjo bogat apnenec. Tudi izotopske preiskave dušika niso pokazale povezav z litološkimi različki. δ15N se spreminja med 4,6 in 9,1 ‰. Mikroskopska preiskava poliranih obruskov je jasno pokazala siliciklastično, karbonatno in premoško (antracitno) sestavo obravnavanih vzorcev.
COBISS.SI-ID: 25927207