V članku so predstavljene osnovne geološke značilnosti premogonosnih plasti ter kvaliteta in zaloge premoga v Murski formaciji pontijske starosti na ozemlju severovzhodne (SV) Slovenije. Murska formacija, ki zapolnjuje zgornji del Mursko-zalskega bazena, je debela dobrih 1000 m in vsebuje mnogoštevilne (10–30), a razmeroma tanke plasti premoga. Veliko število tankih plasti premoga, razvitih v pretežno glinasto-meljasto-peščenih sedimentih, je splošna značilnost paraličnih premogišč. Prvotna obsežna šotišča, iz katerih so nato nastale plasti premoga, so se razvijala v sladkovodnih okoljih, večina vmesne sedimentacije pa je potekala v brakičnih okoljih. Na najbolje raziskanem ozemlju (okoli 60 km2) med Lendavo in Murskim Središćem ležijo plasti premoga praktično od površinedo globine 300–400 m. Na območju Lendave je premogonosni člen debel 130 m, vsebuje pa le tri plasti premoga, kiso debele med 1,0 in 2,2 m. Kurilna vrednost lendavskega rjavega premoga znaša okoli 14,5 MJ (»na dostavljenostanje« pri 25–30 % vlage in 15–20 % pepela). Povprečna vsebnost skupnega žvepla se giblje okrog 1.6 %. Premog z območja Murskega Središća je podobne kakovosti.Tektonika premogonosnih plasti je enostavna. Na območju Ormoško-selniške antiforme sledi plastnatost njenim blagim pobočjem, podobno verjetno tudi v primeru drugih antiform in sinform v širšem prostoru SV Slovenije. Nastopanje plasti premoga v širšem prostoru SV Slovenije je povsem odprto vprašanje. Dejstvo je, da so na premog naletele malodane vse vrtine, ki so bile vrtane na nafto in plin, ter hidrogeološke in geotermalne vrtine, vendar pa je bilo to vrtanje izvedeno v največji meri brez pridobivanja jedra. Če upoštevamo na območju SV Slovenije po analogiji z lendavskim prostorom le plasti premoga, ki so debelejše od 1 m in privzamemo, da je skupna debelina takih plasti 5 m, ugotovimo, da je »premoški potencial« SV Slovenije pri površini okoli 1000 km2 in gostoti premoga1,3 t/m3 reda velikosti 6500 Mt. Pri kurilni vrednosti 14,5 MJ/kg to znaša 1014 MJ v premogu shranjene energije.
COBISS.SI-ID: 1916245
Med izkopavanjem lignita se lahko pojavljajo plinski izbruhi, zato je pomembno izvajati nadzorne meritve premogovnih plinov na odkopih. Geokemične raziskave premogovnega plina so pomembne za razumevanje mehanizma nastanka, preprečevanja in napovedovanja plinskih izbruhov. Raziskave premogovnega plina v Velenjskem bazenu potekajo od leta 2000. Časovne spremembe v kemijski in izotopski sestavi “prostih” premogovnih plinov smo spremljali kot funkcijo približevanja čel delovišč 120/B, G2/C in –50/B v vrtinah jpk-28/10, jpk-30/10, jpk-31/10, jpk-22/09 in jpk-23/09. Sestavo in izotopsko sestavo premogovnih plinov smo določili z metodama masne spektrometrije in izotopske masne spektrometrije. Premogovni plini v Velenjskem bazenu se spreminjajo tako po vsebnosti kot tudi po izotopski sestavi. Glavni plinski komponenti sta CO2 in metan. Raziskave vsebnosti in stabilnih izotopov premogovnih plinov kažejo različne izvore plinov: endogeni CO2, (vključno s CO2, ki nastaja zaradi raztapljanja karbonatov) ter mikrobni metan in CO2.
COBISS.SI-ID: 25317159
Laboratorijske raziskave adsorpcijsko-desorpcijskih lastnosti različnih litotipov lignita v Premogovniku Velenje so zelo pomembne pri raziskovanju in preprečevanju izbruhov plina in premogovega prahu, ki so nevarni in nepredvidljivi pojavi pri rudarjenju v omenjenem premogovniku. Raziskovanje je zajemalo meritve sorpcijskih lastnosti lignita v geotehničnem laboratoriju Premogovnika Velenje, kjer so bili različni vzorci lignita zaprti v reakcijski celici in obremenjeni z do 100 bar plina za določen čas. Vzpostavili smo sistem meritev na posodobljeni napravi, izpopolnili volumetrično metodo in način vzorčevanja plina iz reakcijske celice med potekom simulacije sorpcije. Posodobitev naprave je vplivala na kvaliteto pridobljenih podatkov. Izvedli smo tri sklope meritev, ki so pokazali odločilne rezultate za nadaljnje raziskave. Po končanih meritvah sorpcije smo matematično določili količino adsorbiranega in desorbiranega plina iz razlike tlaka plina v znanem volumnu celice. S količino plina ocenimo stopnjo tveganja pri odkopavanju različnih plasti premoga, kjer lahko pride do vdora plina. S temi poskusi bo mogoče bolj natančno opredeliti in razumeti plinske efekte v Premogovniku Velenje in morda tudi prispevati k razumevanju nevarnih dogodkov, njihovemu morebitnemu napovedovanju in s tem k večji varnosti.
COBISS.SI-ID: 950878