V članku so predstavljene osnovne geološke značilnosti premogonosnih plasti ter kvaliteta in zaloge premoga v Murski formaciji pontijske starosti na ozemlju severovzhodne (SV) Slovenije. Murska formacija, ki zapolnjuje zgornji del Mursko-zalskega bazena, je debela dobrih 1000 m in vsebuje mnogoštevilne (10–30), a razmeroma tanke plasti premoga. Veliko število tankih plasti premoga, razvitih v pretežno glinasto-meljasto-peščenih sedimentih, je splošna značilnost paraličnih premogišč. Prvotna obsežna šotišča, iz katerih so nato nastale plasti premoga, so se razvijala v sladkovodnih okoljih, večina vmesne sedimentacije pa je potekala v brakičnih okoljih. Na najbolje raziskanem ozemlju (okoli 60 km2) med Lendavo in Murskim Središćem ležijo plasti premoga praktično od površinedo globine 300–400 m. Na območju Lendave je premogonosni člen debel 130 m, vsebuje pa le tri plasti premoga, kiso debele med 1,0 in 2,2 m. Kurilna vrednost lendavskega rjavega premoga znaša okoli 14,5 MJ (»na dostavljenostanje« pri 25–30 % vlage in 15–20 % pepela). Povprečna vsebnost skupnega žvepla se giblje okrog 1.6 %. Premog z območja Murskega Središća je podobne kakovosti.Tektonika premogonosnih plasti je enostavna. Na območju Ormoško-selniške antiforme sledi plastnatost njenim blagim pobočjem, podobno verjetno tudi v primeru drugih antiform in sinform v širšem prostoru SV Slovenije. Nastopanje plasti premoga v širšem prostoru SV Slovenije je povsem odprto vprašanje. Dejstvo je, da so na premog naletele malodane vse vrtine, ki so bile vrtane na nafto in plin, ter hidrogeološke in geotermalne vrtine, vendar pa je bilo to vrtanje izvedeno v največji meri brez pridobivanja jedra. Če upoštevamo na območju SV Slovenije po analogiji z lendavskim prostorom le plasti premoga, ki so debelejše od 1 m in privzamemo, da je skupna debelina takih plasti 5 m, ugotovimo, da je »premoški potencial« SV Slovenije pri površini okoli 1000 km2 in gostoti premoga1,3 t/m3 reda velikosti 6500 Mt. Pri kurilni vrednosti 14,5 MJ/kg to znaša 1014 MJ v premogu shranjene energije.
COBISS.SI-ID: 1916245
Med izkopavanjem lignita se lahko pojavljajo plinski izbruhi, zato je pomembno izvajati nadzorne meritve premogovnih plinov na odkopih. Geokemične raziskave premogovnega plina so pomembne za razumevanje mehanizma nastanka, preprečevanja in napovedovanja plinskih izbruhov. Raziskave premogovnega plina v Velenjskem bazenu potekajo od leta 2000. Časovne spremembe v kemijski in izotopski sestavi “prostih” premogovnih plinov smo spremljali kot funkcijo približevanja čel delovišč 120/B, G2/C in –50/B v vrtinah jpk-28/10, jpk-30/10, jpk-31/10, jpk-22/09 in jpk-23/09. Sestavo in izotopsko sestavo premogovnih plinov smo določili z metodama masne spektrometrije in izotopske masne spektrometrije. Premogovni plini v Velenjskem bazenu se spreminjajo tako po vsebnosti kot tudi po izotopski sestavi. Glavni plinski komponenti sta CO2 in metan. Raziskave vsebnosti in stabilnih izotopov premogovnih plinov kažejo različne izvore plinov: endogeni CO2, (vključno s CO2, ki nastaja zaradi raztapljanja karbonatov) ter mikrobni metan in CO2.
COBISS.SI-ID: 25317159
Članek obravnava kroženje ogljikav Velenjskem bazenu, kot ga je bilo mogoče razložiti z izotopskimi preiskavami ogljika v različnih geoloških medijih, to je litotipih lignita, premogovnih plinih, kalcitiziranih fosiliziranih lesnih fragmentih, kalcitno bogatih sedimentih in podzemnih vodah. Značilno različne izotopske sestave ogljika v navedenih medijih odražajo različne paleo-kemične, fizikalne, biološke in geološke procese procese njihovega nastajanja, razvoja in sedanjega stanja v geološkem modelu Velenjskega bazena. Članek predstavlja nadaljevanje objavljanja raznih geoloških tém o Velenjskem bazenu, znanem po enem debelejših slojev lignita v svetovnem merilu.
COBISS.SI-ID: 24995623
Vsebina članka je razširjena vsebina raziskav, ki so bile preliminarno objavljene že v domačem RMZ - glej točko 2. zgoraj, v pričujočem prispevku v IJCG pa je predstavljena še mednarodni znanstveni javnosti tega področja. Razširjeno je upoštevanje mednarodnih znanstvenih referenc s tega področja in poglobljena je diskusija predvsem o izvoru plinov in procesih njihovega nastanka.
COBISS.SI-ID: 27862823
Naloga o možnostih izkoriščanja deponijskega plina sicer ni bila neposredni predmet našega projekta, je pa tematika posredno vezana na naš projekt. Obravnava namreč možnosti zajema plina iz deponijskega materiala. Rudarska in geotehnološka stroka se že nekaj časa usmerja tudi na področje tako imenovanega rudarjenja z odpadki ("waste material mining") in sicer iz različnih vidikov: sanacija površin, varstvo okolja, pridobivanje koristnih substanc in tudi možnosti pridobivanja plina iz deponij. Za naš projekt je pomembno, da imamo določene stike tudi s to sfero raziskav v smislu prenosa informacij, izmenjave rezultatov in tudi združevanja znanj ter možnosti analitskega dela.
COBISS.SI-ID: 1097566