Študij plasti premogov v Sloveniji in njihove potencialnosti za morebitno skladiščenje CO2 v njih je bila del nacionalnega projekta o možnostih geološkega skladiščenja CO2 v Sloveniji, pred tem pa tudi nekaterih evropskih projektov na to temo. Celotni projekt, ki ga je izvedla skupina 4-ih raziskovalnih organizacij (glej spodaj "Objavljeno v"), je bil izdelan v 8-ih knjigah, ki obravnavajo teoretične osnove skladiščenja CO2, potencial za skladiščenje tega plina v globokih, tako imenovanih slanih vodonosnikih, v plasteh premogov in v opuščenih plinskih in naftnih poljih, nato predstavijo možnosti skladiščenja izven Slovenije in v zaključnih knjigah podajajo še načrt dejanskega vtiskanja CO2 na obmmočju opuščenih plinskih in naftnih polj (Lendava), kjer bi bilo to po strokovni plati verjetno najbolj sprejemljivo. Predhodne preiskave naših premogov (strukturna zgradba nahajališč zaloge, kakovost. zrelostni rang, petrografska sestava, poroznost, geomehanske in geokemične značilnosti) ter zlasti njihove plinsko sorpcijske lastnosti, ki pa so bile analizirane doslej le za velenjski lignit, so za omenjeno študijo predstavljale edine oprijemljive podatke za oceno možnosti shranjevanja CO2 v plasteh premogov pri nas. Kot končni rezultat se je izkazalo, da so pri nas potencialno primerne za to predvsem globoke plasti premogov v SV Sloveniji, katerih teoretični potencial ocenjujemo na 35-100 Mt (to je sedanja ca. 2 do 5-letna celotna emisija CO2 v Sloveniji). Realni potencial je najverjetneje precej nižji, saj je problem premogov njihova nizka permeabilnost in efekt nabrekanja zaradi vtiskanja CO2.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1948757Na 3. mednarodni konferenci EnRe - Energy technology and Climate changes smo predstavili povzetek projekta "Možnosti skladiščenja CO2 v Sloveniji in izven nje". Omenjeni projekt smo izvajali sodelavci iz naslednjih organizacij: GeoZS, ERICo, Nafta Geoterm, HGEM in NTF-UL. V projektu so bili obravnavani vsi trije glavni geološki mediji za morebitno skladiščenje CO2: globoki ()800 m) slani vodonosniki, opuščena naftna in plinska polja ter globoke ()800 m) plasti premoga. Največji volumski potencial imajo tako v svetu kot tudi pri nas tako imenovani slani vodonosniki, vendar pa so ti vodonosniki v večjih globinah () 800 m) na širših območjih razmeroma slabo raziskani. Razmeroma dobro raziskani so na območjih izkoriščanja podzemnih voda, to pa je večinoma le do globine 1000 m. V Sloveniji izkoriščamo podzemne vode za različne potrebe (pitne, mineralne, termalne, termomineralne vode) in v te ne smemo posegati z zunanjimi dejavniki, ki bi spreminjali kakovost in količino teh voda, torej tudi CO2 vtiskanja in skladiščenja v take vodonosnike ne smemo izvajati. Tako lahko zaključimo, da je kljub ocenjenemu velikemu potencialu slanih vodonosnikov v Sloveniji njihova uporaba v namene skladiščenja CO2 v tem trenutku še vprašljiva. V primeru naftno-plinskih polj so največje prednosti visoka stopnja raziskanosti, obstoječa infrastruktura ter možna uporaba tehnologije »pospešenega pridobivanja plina oziroma nafte« (EGR/EOR – enhanced gas/oil recovery). Tudi potencial naftno-plinskih polj na območju polja Petišovci je v Sloveniji znaten. Za polji Petišovci in Dolina pri Lendavi lahko pride v poštev tako imenovano s CO2 spodbujeno pridobivanje naravnega plina (večinoma metana) in/ali nafte, ki je v posameznem ležišču še ostal(a) ali pa tudi tako imenovanega tesno vezanega plina ("tight gas")v peščenjakih pod znanimi plinsko-naftnim nahajališči. Premogi so za skladiščenje CO2 potencialno zanimivi, ker so lahko visokoporozni in mikrorazpokani, vendar pa imajo večinoma nizko permeabilnost (pretočnost za pline). Za globoko ležeče plasti premogov predvidevamo, da se nahajajo v celotnem našem delu Panonskega bazena na SV države, a bi morali njihova nahajališča najprej dokazati z vsaj dvema strukturnima vrtinama, saj je doslej edino dobro raziskano območje Petišovcev (nad znanimi nahajališči nafte in plina), čeprav o plasteh premogov v celotnem omenjenem bazenu govorijo malodane vse hidrogeološke in naftno-plinske vrtine. Tudi pri nas pa te plasti premogov predstavljajo znatno manjši potencial kot vodonosniki in opuščena polja ogljikovodikov. Za oceno potencialnosti skladiščenja v plasti premogov so podatki o CO2 sorpcijski kapaciteti ključnega pomena in ravno tako tudi za zajem CO2 iz premoga, o čemer pa tudi poteka ena vzporednih raziskav v Velenju. Potencialno možno območje za skladiščenje CO2, proizvedenega v Sloveniji, je poleg Italije tudi Madžarska. Stanje na področju geološkega skladiščenja CO2 v sosednjih državah je v glavnem na raziskovalnem nivoju. Poznane so ocene kapacitet za skladiščenje, o čemer je teklo kar nekaj evropskih projektov, v katere smo bili vključeni tudi slovenski strokovnjaki (nazadnje projekt CO2Stop, pred njim GeoCapacity).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2181205Cilj diplomske naloge je bil proučiti mineralno, petroioško in geokemično sestavo talninskih sedimentov velenjskega lignitnega sloja. V ta namen je bilov raziskavo vključenih 32 vzorcev iz jedra vrtine P-9k/92 na katerih so bile opravljene naslednje preiskave: suha sejalna analiza, sejalna analiza z laserskim merilcem zrnavosti, optična mikroskopija v presevni svetlobi, rentgenska praškovna difrakcija in geokemijska analiza. Rezultati analiz so pokazali, da talninske plasti predstavljajo zelo heterogeni in hitro menjavajoči se sedimenti, ki so nastali v relativno mirnem sladkovodnem okolju, kjer so vladale redukcijske razmere. V proučevanem profilu prevladujejo melji in premoško bogati vzorci, med katerimi izstopajo peščenjaki in brečo-konglomerati. Debeleje zrnati sedimenti so odraz intenzivnejših dogodkov ter povečanega doprinosa terigenega materiala, ki so ga vodotoki s severa prinašali v sedimentacijski bazen. Pojavljajo se tudi sideritni vložki in debelozrnati sedimenti bogati s sideritom. Z izračunano Ce anomalijo smo ugotovili, da so ti sedimenti nastali v nekoliko bolj oksidacijskih pogojih. Geokemijska analiza je pokazala, da v vzorcih prevladujejo naslednji oksidi glavnih prvin: SiO2, AI2O3, Fe2O3, K2O, CaO, in Na2O. Vzorci se med seboj razlikujejo le v količini in razmerju med glavnimi oksidi. Meljevce tako pretežno sestavljajo kremen ter kaolinit in illit/muskovit. V debelozrnatih sedimentih je količina glinenih mineralov znatno nižja, ti pa poleg omenjene sestave vsebujejo še glinence. Kot vezivo se v dobro litificiranih peščenjakih pojavlja markazitni, kalcitni in sideritni cement. Korelacije med glavnimi oksidi in redkimi zemljami so pokazale, da je vsebnost lahkih redkih zemelj vezana na alumosilikate, vsebnost težkih redkih zemelj pa na karbonatni del, pretežno na siderit.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 1086558Članek je bil napisan na željo revije Proteus. Leta 2005 je bil v tej reviji objavljen članek o premogu, še nazaj pa tudi članek o nafti. Vsi ti članki predstavijo uvodoma gospodarsko vlogo omenjenih energetskih surovin, nato pa se osredotočijo zlasti na predstavitev geoloških pogojev njihovega nastanka, na tipologijo izvornih organskih snovi, na biogeokemične procese njihove zgodnje preobrazbe (diageneze), na fizikalno-kemične procese njihovega zorenja pri povišanih temperaturah in pritiskih in na opredelitev njihove sedanje sestave in strukture. Oljni skrilavci, iz katerih lahko s pirolizo pridobimo razne oljne sestavine, danes v svetu nimajo velikega pomena, razen lokalno za nekatere redke države (Estonija, Kitajska), je pa zanimiva njihova petrologija in kemija. Petrološko so to kamnine, ki vsebujejo organsko snov kerogenskega tipa I in II), ki pa organske snovi vsebujejo manj kot anorganske in s tem predstavljajo prehod med premogi (prevladovanje organske snovi nad anorgansko) in dejanskimi kamninami. Pogosto so dejansko povezane s plastmi premogov, zlasti s sapropelskimi premogi. Pri nas imajo nekatere lastnosti oljnih skrilavcev tako imenovana "črna krovnina" nad zasavsko plastjo lignita in temne plasti paleogenskih apnencev, ki spremljajo plasti premogov na Krasu in v Istri. Sicer velja, da v Sloveniji ekonomsko pomembnih plasti oljnih skrilavcev nimamo.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 2217045To je bilo vabljeno predavanje na SMi konferenci v Londonu, marca 2012, in sicer na temo nekonvencionalnih geoenergetskih virov v posameznih deželeah EU, za mene za Slovenijo. Izraz "nekonvencionalni" se razume pri tem kot način pridobivanja, ne toliko v smislu, da bi nam ti viri ne bili geološko znani že iz preteklosti. Iz tega vidika sem okvirno predstavil naše klasične (konvencionalne) kot tudi perspektivne geoenergetske vire, s katerimi lahko računamo v prihodnosti.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2032725