Vsebnosti Cd in Pb so bile določene v 699 vzorcih trosnjakov gliv 55 vrst gliv, vzorčenih v okolici največje termoelektrarne v Sloveniji (Šaleška dolina) in opuščene topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina). Pričujoča raziskava je prva tovrstna raziskava o vsebnosti svinca in kadmija v trosnjakih gliv iz teh dveh območij. Med 55 analiziranimi vrstami gliv je 36 užitnih vrst, pomembnih z ekotoksikološkega vidika. Ostane neužitne vrste so pomembne z bioindikativnega vidika in nam omogočajo primerjavo med tudi z raziskavami, ki so jih opravili v različno onesnaženih območjih Evrope. Največje vsebnosti Cd so bile izmerjene v Agaricus arvensis Schff.: Fr. (117 mg/kg suhe teže) in Agaricus silvicola L.: Fr. (67.9 mg/kg), medtem ko so bile največje vsebnosti Pb določene v vrstah Macrolepiota procera (Scop.) Singer (53.8 mg/kg) in Lycoperdon perlatum Pers. (50 mg/kg). Na podlagi velikih vsebnosti Pb in Cd v užitnih gobah in FAO/WHO direktive o dopustnemem vnosu Pb/Cd v organizem ljudi, je razvidno, da prehranjevanje z nekaterimi vrstami glv iz omenjenih območij, lahko pomeni tveganje za zdravje ljudi. Agaricus arvensis Schff.: Fr., Agaricus silvicola L.: Fr. in Cortinarius caperatus (Pers.) Fr. iz Šaleške doline, in Armillaria mellea Vahl. P. Kumm., Boletus edulis Bull., Lycoperdon perlatum Pers., Leccinum versipelle (Fr. & Hök) Snell, and Macrolepiota procera (Scop.) Singer iz Zgornje Mežiške doline ne bi smeli uživati. Predstavljene ugotovitve so v skladu z mnogimi raziskavami, ki poudarjajo, da glive iz močno onesnaženih območij (kot so topilnice svinca) kopičijo velike vsebnosti kovin in jih je zato priporočljivo umakniti iz prehrane.
COBISS.SI-ID: 1142486
Na raziskovalnih območjih v neposredni bližini nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav), največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina, Veliki Vrh), ob regijski cesti Velenje - Celje (Črnova) in na referenčni lokaciji (Logarska dolina, Polanc) smo v talnih vzorcih in v deževnikih določali vsebnosti kovin z namenom raziskati prehod kovin iz tal v deževnike in oceniti njihov bioindikacijski potencial. Na podlagi predstavljenih rezultatov je razvidno, da: (i) so bile največje vsebnosti kovin v deževnikih iz najbolj onesnaženega območja (Žerjav), najmanjše pa praviloma v deževnikih z referenčne lokacije (Logarska dolina); (ii) so se v deževnikih, vzorčenih na vseh lokacijah, kopičili Cd, Hg in Zn, katerih BCF-faktorji so nihali med 1,18 - 29,2 (Cd), 1,68 - 21,0 (Hg) in med 1,10 - 5,57 (Zn); (iii) so deževniki dobri kazalniki onesnaženosti tal s Zn, Cd, Cu, Pb, Hg in Mo, saj smo dokazali, da obstaja statistično značilna soodvisnost med vsebnostjo navedenih kovin v tleh in v deževnikih.
COBISS.SI-ID: 3746726
Transport kovin iz tal v jetra malih sesalce iz različno onesnaženih območij je bil predmet raziskave. Pb, Cd, Zn, Hg, Cu in Mo smo določili v 139 osebkih petih vrst malih sesalcev, ki smo jih vzorčili v 2012 v okolici bivše topilnice svinca(Žerjav), največje termoelektrarne v Sloveniji (Veliki Vrh), ob regionalni cesti (Črnova) in v referenčnem območju (Polanc). Tla v okolici bivše topilnice svica so močno onesnažena s kovinami, še posebej z Pb in Cd. Povprečne koncentracije v jetrih malih sesalcev ne glede na vrsto se nahajajo v naslednjii intervalih Pb: 0.40-7.40 mg/kg sveže teže, Cd: 0.27-135 mg/kg in prekoračujejo zgornjo mejo koncentracij z opaznimi učinki ("kritične koncentracije") v 40 % (Pb) oziroma 67 % (Cd) vseh analiziranih osebkov. Ti rezultati potrjujejo, da obstaja tveganje za večino malih sesalcev iz okolice topilnice svinca zaradi velike akumulacije Pb and Cd v njihovem organizmu. Nasprotno so vsebnosti Cd in Pb v jetrih malih sesalcev iz drugih raziskovalnih območij primerljive z referenčnimi vrednostmi in bistveno nižje od "kritičnih koncentracij". Dodatno je bilo v raziskavi potrjeno, da sta vrsti Apodemus flavicollis and Myodes glareolus, uporabni pokazatelji onesnaženosti okolja s kovinami. Razlike v vsebnostih Cd in Pb med raziskovalnimi območji so statistično značilne za obe vrsti; za Zn pa le za vrsto Myodes glareolus.
COBISS.SI-ID: 1160406