Na raziskovalnih območjih v neposredni bližini bivše topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav), največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina, Veliki Vrh), ob regijski cesti Velenje-Celje (Črnova) in na referenčni lokaciji (Logarska dolina, Polanc) smo v talnih vzorcih in v deževnikih določili vsebnosti kovin z namenom raziskati prehod kovin iz tal v deževnike in oceniti njihov bioindikacijski potencial. Na podlagi predstavljenih rezultatov je razvidno, da: (i) so bile največje vsebnosti kovin določene v deževnikih iz najbolj onesnaženega območja (Žerjav), najmanjše pa praviloma v deževnikih iz referenčne lokacije (Logarska dolina); (ii) so se v deževnikih, vzorčenih v vseh lokacijah, kopičili Cd, Hg in Zn, za katere so se BCF faktorji nahajali med 1,18 – 29,2 (Cd), 1,68 – 21,0 (Hg) in med 1,10 – 5,57 (Zn); (iii) so deževniki dobri pokazatelji onesnaženosti tal s Zn, Cd, Cu, Pb, Hg in Mo, saj smo dokazali, da obstaja statistično značilna soodvisnost med vsebnostjo navedenih kovin v tleh in v deževnikih; (iv) so deževniki lahko vir vnosa kovin v višje člene prehranjevalnih verig; (v) je uporabljena metoda primerna za aplikacijo v gozdnem ekosistemu, kjer deževniki še zlasti učinkovito sprejemajo Cd iz tal iglastih in poplavnih gozdov.
Vsebnosti Cd in Pb so bile določene v 699 vzorcih trosnjakov gliv 55 vrst gliv, vzorčenih v okolici največje termoelektrane v Sloveniji (Šaleška dolina) in opuščene topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina). Pričujoča raziskava je prva tovrstna raziskava o vsebnostih svinca in kadmija v trosnjakih gliv iz teh območij. Med 55 analiziranimi vrstami gliv je 36 užitnih vrst, pomembnih z ekotoksikološkega vidika. Ostale neužitne vrste gliv so pomembne z bioindikativnega vidika in nam omogočajo primerjavo tudi z raziskavami, ki so jih opravili v onesnaženih območjih Evrope. Največje vsebnosti Cd so bile izmerjene v vrstah Agaricus arvensis Schff.: Fr. (117 mg/kg suhe teže) in Agaricus silvicola L.: Fr. (67.9 mg/kg ), medtem ko sta bili največji vsebnosti Pb določeni v vrstah Macrolepiota procera (Scop.) Singer (53.8 mg/kg ) in Lycoperdon perlatum Pers. (50 mg/kg). Na podlagi velikih vsebnostih Pb in Cd v užitnih gobah in FAO/WHO direktive o dopustnih vsebnostih tedenskega vnosa Pb/Cd v organizem ljudi, je razvidno, da prehranjevanje z nekaterimi vrstami gliv iz omenjenih območjih lahko pomeni tveganje za zdravlje ljudi. Agaricus arvensis Schff.: Fr., Agaricus silvicola L.: Fr. in Cortinarius caperatus (Pers.) Fr. iz Šaleške doline in Armillaria mellea Vahl. P. Kumm., Boletus edulis Bull., Lycoperdon perlatum Pers., Leccinum versipelle (Fr. & Hök) Snell in Macrolepiota procera (Scop.) Singer iz Zgornje Mežiške doline sploh ne bi smeli uživati. Predstavljene ugotovitve so v skladu z mnogimi raziskavami, ki poudarjajo, da glive iz močno onesnaženih območij (kot so topilnice svinca) kopičijo velike vsebnosti kovin in zato jih je zato priporočljivo umakniti iz prehrane.
COBISS.SI-ID: 1142486