Na raziskovalnih območjih v neposredni bližini nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav), največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina, Veliki Vrh), ob regijski cesti Velenje - Celje (Črnova) in na referenčni lokaciji (Logarska dolina, Polanc) smo v talnih vzorcih in v deževnikih določali vsebnosti kovin z namenom raziskati prehod kovin iz tal v deževnike in oceniti njihov bioindikacijski potencial. Na podlagi predstavljenih rezultatov je razvidno, da: (i) so bile največje vsebnosti kovin v deževnikih iz najbolj onesnaženega območja (Žerjav), najmanjše pa praviloma v deževnikih z referenčne lokacije (Logarska dolina); (ii) so se v deževnikih, vzorčenih na vseh lokacijah, kopičili Cd, Hg in Zn, katerih BCF-faktorji so nihali med 1,18 - 29,2 (Cd), 1,68 - 21,0 (Hg) in med 1,10 - 5,57 (Zn); (iii) so deževniki dobri kazalniki onesnaženosti tal s Zn, Cd, Cu, Pb, Hg in Mo, saj smo dokazali, da obstaja statistično značilna soodvisnost med vsebnostjo navedenih kovin v tleh in v deževnikih.
COBISS.SI-ID: 3746726
Raziskali smo transport svinca, kadmija, cinka, živega srebra, bakra in molibdena iz tal v jetra malih sesalcev iz različno onesnaženih območij v Sloveniji. Pb, Cd, Zn, Hg, Cu in Mo smo določili v talnih vzorcih in v 139 osebkih 5 vrst malih sesalcev, ki smo jih ujeli v letu 2012 v okolici bivše topilnice svinca, največja termoenergetskega objekta v Sloveniji, ob državni cesti in na referenčnem območju. Območje v okolici bivše topilnice svinca se bistveno/pomembno razlikujejo od ostalih raziskovalnih območij. Tla tega območja so močno onesnažena z Pb in Cd. Povprečne koncentracije kovin v jetrih, neodvisno od vrste, se nahajajo med 7.40 mg/kg fw (Pb), 0.27-135 mg/kg fw (Cd) in dosegajo kritične koncentracije pri katerih lahko pričakujemo toksične učinke, v znatnih deležih (Pb: 40%, Cd: 67%). Na podlagi teh rezultatov ugotavljamo, da za večino malih sesalcev življenje v okolici topilnice svinca, pomeni tveganje zaradi velikega kopičenja Pb and Cd v njihovih organizmih. Nasprotno, Pb in Cd koncentracije v jetrih malih sesalcev iz okolice termoelektrarne in ob državni cesti primerljive z referenčnimi vrednostmi in znatni nižje od kritičnih koncentracij. Vzporedno smo ugotovili, da sta rumenogrla miš (Apodemus flavicollis) in gozdna voluharica (Myodes glareolus), dobra pokazatelja onesnaženosti okolja s kovinami.
COBISS.SI-ID: 1160406
Članek obravnava kroženje svinca in kadmija v dveh raziskovalnih območjih (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav; Veliki Vrh v okolici Termoelektrarne Šoštanj), ki smo jih obravnavali v sklopu pričujočega razikovalnega projekta. Predstavljena raziskava predstavlja novost v slovenskem prostoru, saj je prva raziskava vsebnosti kovin v trosnjakih višjih gliv v okolici velikih točkovnih virov emisij. Vsebnosti Cd in Pb so bile določene v 699 vzorcih trosnjakov gliv 55 različnih vrst gliv, ki so bile vzorčene obdobju 2000-2007 v okolici največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) in bivše topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina). Med 55 analiziranimi vrstami gliv je 36 vrst užitnih. Vsebnosti kovin v užitnih vrstah so pomembne z ekotoksikološkega vidika, ostale vrste gliv pa z bioindikativnega vidika, saj omogočajo primerjavo naših rezultatov z ostalimi onesnaženimi območji v Evropi. Največje vsebnosti Cd so bile izmerjenje v vrstah Agaricus arvensis (117 mg/kg suhe teže) in Agaricus silvicola (67,9 mg/kg suhe teže), medtem ko so bile največje vsebnosti svinca izmerjene v vrstah Macrolepiota procera (53,8 mg/kg suhe teže) in Lycoperdon perlatum (50 mg/kg suhe teže). Upoštevaje visoke vsebnosti obeh elementov v užitnih glivah in FAO/WHO standarde o dovoljenem vnosu Pb/Cd v telo, je razvidno, da prehranjevanje z nekaterimi vrstami gliv iz obeh območij raziskovanja lahko pomeni tveganje. Z vrstami gliv Agaricus arvensis, Agaricus silvicola in Cortinarius caperatus (iz Šaleške doline, in vrstami Armillaria mellea, Boletus edulis, Lycoperdon perlatum, Leccinum versipelle in Macrolepiota procera iz Zgornje Mežiške doline se naj ne bi prehranjevali. Ugotovitve so skladne z drugimi raziskavami, kjer je bilo ugotovljeno, da trosnjaki gliv iz zelo onesnaženih območij (topilnice svinca) akumulirajo zelo velike vsebnosti kovin in jih zato ni priporočljivo uživati.
COBISS.SI-ID: 1142486
Kovine (As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Ni, Mo in Zn) in policiklične aromatske ogljikovodike (PAH) smo analizirali v receptorskih organizmih (mali sesalci in ptice pevke) in v njihovih prehranskih virih (zelišča, listi in plodovi lesnatih vrst, deževniki), vzorčenih v obdobju 2011-2014 v okolici bivše topilnice svinca (Žerjav v Zgornji Mežiški dolini) in največje termoelektrarne v Sloveniji (Veliki Vrh v okolici Termoelektrarne Šoštanj), ob državni cesti Celje-Velenje (kraj Črnova) in na referenčnem območju (Logarska dolina-Polanc). Ocena tveganja za različno onesnažena območja je bila opravljena na podlagi primerjave izpostavljenosti receptorskih organizmov (določene koncentracije kovin v jetrih malih sesalcev in v repnih peresih velike sinice) s kritičnimi koncentracijami, s podatki/rezultati drugih raziskav in z izračunom kvocienta tveganja (HQ). Ugotovljeno je bilo, da Pb in Cd največ prispevata k tveganju za male sesalce in velike sinice, medtem ko je tveganje zaradi PAHov za male sesalce, ulovljene ob državni cesti, zanemarljivo. Tveganje (HQ ) 1) je bilo ugotovljeno za gozdno voluharico, ki bi se prehranjevala tudi s koreninami zelišč in za rumenogrlo miš ter veliko sinico, ki bi se prehranjevali tudi z deževniki. Nadalje, koncentracije Pb in Cd v jetrih malih sesalcev so bile večje od kritičnih koncentracij v pomembnem deležu vseh ulovljenih osebkov (Pb: 40 % in Cd: 67 %). Določene koncentracije kovin v repnih peresih velike sinice so potrdile, da je območje v okolici topilnice svinca izpostavljeno Pb, Cd in Hg. Največje tveganje predstavljajo kovine (Pb, Cd) v okolici topilnice svinca, kar smo dokazali s primerjavo s kritičnimi koncentracijami iz literature in z izračunom kvocienta tveganja. Tveganje zaradi PAH ob državni cesti (5 m od roba ceste) je zanemarljivo. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da bivša topilnica svinca oziroma njeni pretekli izpusti kovin, še vedno predstavljajo tveganje za ekosistem tega območja, kljub temu, da topilnica svinca ne obratuje že več kot trideset let.