Izvajanje okvirne evropske vodne direktive zajema celovito upravljanje površinskih in podzemnih vod v Sloveniji, od ocene kemijskega in količinskega stanja do predloga ukrepov za izboljšanje stanja vodnih teles, za katere obstaja nevarnost, da do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega kemijskega oziroma količinskega stanja. Geološki zavod Slovenije v okviru Načrta upravljanja voda pokriva problematiko podzemnih vod.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 2175829Opravljene kemijske in izotopske analize podzemne vode ter sledilni poizkusi so nam omogočili podrobnejši vpogled v hidrogeološke in hidrokemijske procese v obeh raziskanih vodonosnikih. Pridobljeni so bili novi podatki o napajalnih območjih vodonosnikov, zadrževalnih časih in starosti podzemnih vod, hitrostih pretakanja, naravni hidrokemijski sestavi podzemnih vod ter značilnostih njihovega onesnaženja. Sinteza pridobljenih rezultatov nam je omogočila izboljšanje ter preveritev konceptualnih modelov vodonosnikov Ljubljanskega barja in Ljubljanskega polja.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 2099541V publikaciji je opisan sistem zaščite virov pitne vode v Sloveniji. Podzemne vode v bilanci vodnih virov Slovenije predstavljajo izrazito prevladujoč delež javne oskrbe s pitno vodo. Evropska okvirna vodna direktiva (WFD) zahteva, da država na vseh površinskih in podzemnih vodnih telesih vzpostavi dobro kemijsko in količinsko stanje. Na treh pomembnih medzrnskih vodonosnikih obstaja nevarnost, da do leta 2015 ne bodo izpolnjene zahteve Okvirne vodne direktive. Veljavni Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja predvideva štiri kategorije vodovarstvenih območij, ki uvajajo različne stopnje omejitev problematičnih rab prostora. V prispevku so predstavljeni tudi dopolnilni ukrepi, ki so vsebovani v osnutku slovenskega Načrta upravljanja z vodami, katerih namen je vzpostavitev dobrega kakovostnega stanja tudi na teh najbolj onesnaženih vodonosnikih.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 1950549Vabljeno predavanje je bilo izvedeno v sklopu seminarja Monitoring pitne vode, inšpekcijski nadzor in aktualna vprašanja oskrbe, ki je potekal dne 31. 1. 2013 v Ljubljani. Namen predavanja je bil usposobiti upravljalce vodovodov za bolj učinkovito preprečevanje onesnaženj virov pitne vode v različnih litoloških tipih vodonosnikov, ki se v Sloveniji uporabljajo za vodooskrbo.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 2126421V članku so prikazane osnovne značilnosti kemijske sestave podzemnih vod vodonosnika KamniškoBistriškega polja. Vodonosnik Kamniško Bistriškega polja sestavljata zgornji vodonosnik v peščenoprodnih sedimentih reke kamniške Bistrice ter spodnji dolomitni vodonosnik. Po kemijski sestavi se vode obeh vodonosnikov občutno razlikujejo. V primerjavi s spodnjim vodonosnikom je voda zgornjega vodonosniku bolj mineralizirana, prav tako je voda zgornjega vodonosnika bolj obremenjena z onesnaževali, ki večinoma izhajajo iz kmetijske dejavnosti. Na osnovi kemijskih značilnosti podzemnih vod iz obeh vodonosnikov ocenjujemo, da je napajalno območje obeh vodonosnikov različno; zgornji vodonosnik se napaja pretežno iz padavin ter infiltracije reke Kamniške Bistrice, medtem ko ocenjujemo, da je v spodnjem vodonosniku predstavljajo večji delež vode iz karbonatnih kamnin na zahodnem obrobju KamniškoBistriškega polja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 2101845