Predmet izuma je asfalt z dodanim PMMA/ATH kompozitnim prahom, ki je nadomestilo polnila ali dodatek k polnilu. PMMA/ATH kompozitni prah se po izumu dodaja k polnilu za izboljšanje lastnosti asfaltnih zmesi. Izum sodi v področje asfalterstva. Polnilo je najmanjša kamnita frakcija v asfaltni zmesi, katerega presejna krivulja je standardizirana. Asfaltna zmes po izumu vsebuje v masnih deležih od 3% do 8 % veziva, od 75 % do 94 % kamnitega agregata z velikostjo delcev nad zrnavostjo polnila, 0 % do 17 % polnila in od 0,5 do 17 % PMMA/ATH kompozitnega prahu. V okviru predlaganega projekta nameravamo dodatno optimirati izdelek ter raziskati različne vplive (razpadni produkti, reciklaža, sočasni vpliv drugih dodatkov). Z laboratorijskimi raziskavami ter na testnih poljih je bilo ugotovljeno, da se z dodatkom PMMA/ATH kompozitnega prahu izboljša odpornost asfaltnih plasti na tvorbo razpok pri nizkih temperaturah ter odpornost na tvorbo kolesnic pri povišani poletnih temperaturah. S preiskavami smo dokazali, da je z dodatkom PMMA/ATH kompozitnega prahu možno modificirati ter s tem izboljšati bitumen.
F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka
COBISS.SI-ID: 4621850V okviru Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS) je bila že po petih letih izdana posodobljena knjiga Asfalt2. V tem kratkem času so se namreč zgodile nekatere bistvene spremembe, ki so zaznamovale asfaltersko branžo. V letu 2008 so bile na celotnem območju EU uvedene evropske norme, ki smo jih prevzeli tudi pri nas, sočasno pa so bile s slovenskimi nacionalnimi dodatki postaviljene ožje meje tehničnih zahtev, ki so prilagojene našim lokalnim pogojem. V zadnjih nekaj letih je bila v Sloveniji obnovljena tudi regulativo na področju dimenzioniranja voziščnih konstrukcij. Vedno večje zahteve pa se postavljale pri tehničnih zahtevah in varstvu okolja. V knjigi Asfalt2 so najboljši domači strokovnjaki iz inštitutov, izvajalskih, inženirskih in projektantskih podjetij nadgradili obstoječa gradiva, ki so ta trenutek pomembna v asfalterski industriji. Tako je na enem mestu v skrajšani obliki zbrana celotna tehnična regulativa, prikazano je trenutno stanje stroke in pričakovanja v prihodnje. Postavljeni so temelji, da bo asfaltna industrija še naprej zmanjševala potrebo po energiji, da bo v še večji meri uporabila alternativne vire, da bo asfaltnim cestam povečana življenjska doba ob zagotavljanju najboljših lastnosti.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 255955200V okviru študija uporabnosti pepela z rešetke iz Toplarne Celje (TC) smo se odločili, da bomo poskusno uporabili ta pepel kot sestavino asfaltnih zmesi. V Toplarni Celje pri sežigu lahke frakcije komunalnih odpadkov in blata iz čistilne naprave nastajata dve vrsti pepelov in sicer pepel iz rešetke (eng. Bottom Ash – BA), ki je kategoriziran kot nenevarni odpadek in leteči pepel (eng. Fly Ash – FA), ki je kategoriziran kot nevarni odpadek. Ocenjuje se, da bo ob normalnem obratovanju v TC letno nastalo do 4 000 t BA in do 500 t FA. V interesu upravljavca Toplarne Celje je, da se poiščejo možne aplikacije za oba odpadka in se s tem zmanjša količina materiala, ki ga je potrebno trajno odlagati na ustrezni deponiji. Z laboratorijskimi preiskavami smo ugotovili, da je pepel iz rešetke iz toplarne Celje uporaben kot dodatek k polnilu v asfaltni zmesi. V laboratoriju smo pripravil predhodno sestavo za asfaltno obrabno-zaporno plast (AC surf 8 B 50/70 A4) s približno 2 % BA pepela, ki izpolnjuje zahteve slovenskih standardov. Zavedamo se, da bomo šele z izvedbo testne proizvodnje asfaltne zmesi in vgradnje asfaltne plasti, ki vsebuje BA pepel lahko popolnoma preverili ustreznost te sekundarne surovine. Glede na predvideno trajnost asfaltnih plasti, bomo z opazovanjem obnašanja materiala vgrajenega na testnem polju šele v nekaj letih lahko dokončno ovrednotili primernost uporabe BA pepela v asfaltnih zmeseh.
F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka
COBISS.SI-ID: 4874010