Poglavje avtorjev Katje Kavkler, Nine Gunde-Cimerman, Polone Zalar in Andreja Demšarja opisuje raziskave vpliva gliv na zgodovinske tekstilne objekte. Ohranjanje zgodovinskih objektov je izjemno pomembno za prihodnje generacije, saj imajo tovrstni predmeti veliko socialno, zgodovinsko, kulturno in izobraževalno vrednost. Glivne kontaminacije tekstilnih predmetov lahko zlasti spremenijo njihov videz ter povzročijo spremembe strukturnih in mehanskih lastnosti. Predmet je posledično težko ohraniti oz. ga povrniti v izvorno stanje. Poglavje opisuje interdisciplinarni pristop mikologov, tekstilnih znanstvenikov in restavratorjev tekstila, da bi bolje razumeli vpliv gliv na zgodovinske tekstilne predmete. V poglavju je opisana raznolikost in pogostost pojavljanja različnih vrst gliv na različnih definiranih materialih zgodovinskega tekstila (bombaž, lan, svila, volna), ter povzeta obstoječa literatura iz tega področja. Dodatno so prikazani preučeni vplivi izbranih vrst gliv, ki so v čistih kulturah umetno inokulirani na laboratorijske vzorce tkanin v nadzorovanem okolju. Prikazana je analiza vpliva prisotnosti gliv na te materiale z nedestruktivnimi analitičnimi metodami, nateznimi preizkusi, vrstično elektronsko mikroskopijo, Ramansko spektroskopijo in infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo.
V raziskavi sta bila predstavljena postopka priprave koloidne raztopine srebra v dveh topilih, in sicer v vodi in etanolu pri ustreznih pogojih. Koloidni raztopini srebra sta bili naneseni na PLA vlakna po izčrpalnem postopku z namenom doseči njihovo protimikrobno aktivnost. Oblika, velikost in kemijska sestava srebrovih nanodelcev (Ag ND) v koloidnih raztopinah so bile določene z UV-Vis spektroskopijo ter presevno elektronsko mikroskopijo z energijsko-disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov (EDS). Morfološke lastnosti apretiranih vlaken so bile preučevane z vrstično elektronsko mikroskopijo, prisotnost Ag ND na njihovi površini pa potrjena z EDS analizo. Koncentracija Ag ND na apretiranih vlaknih je bila določena z masno spektroskopijo z induktivno sklopljeno plazmo. Protimikrobne lastnosti apretiranih PLA vlaken so bile preučene na podlagi meritev po standardni metodi AATCC 100-1999. Iz rezultatov raziskave je bilo razvidno, da so se tako v vodni kot etanolni koloidni raztopini oblikovali pretežno monomeri Ag ND, ki so bili krogelne oblike in katerih velikost ni presegla 15 nm. Na količino adsorbiranega Ag na PLA vlaknih je neposredno vplivalo uporabljeno topilo. Koncentracija Ag je bila večja na vlaknih apretiranih v vodi kot v etanolu. Nanos Ag ND iz obeh topil je zagotovil odlično protibakterijsko zaščito PLA vlaken. Za razliko od vode je apretiranje vlaken v etanolu povzročilo morfološke spremembe vlaken.
COBISS.SI-ID: 2957168