V pričujoči raziskavi smo opazovali strukturne in mehanske lastnosti volnenih tekstilij okuženih z glivami. Sodobne nestarane in umetno starane volnene tekstilije so bile okužene s šestimi različnimi vrstami gliv, izbranimi med številnimi vrstami, izoliranimi z muzejskih predmetov. Opazili smo nekatere strukturne spremembe, ki so negativno vplivale na mehanske lastnosti vlaken. Poslabšale so se natezne lastnosti tkanin, opazili pa smo tudi mehanske poškodbe vlaken. Glive so intenzivneje vplivale na umetno starane tekstilije kot na nestarane
COBISS.SI-ID: 512665387
Preiskava gliv na zgodovinskem tekstilu shranjenem v slovenskih muzejih in religioznih institucijah je sprva nakazovala razmeroma pogoste glivne okužbe. Podroben pregled pa je pokazal, da je bilo od 38 predmetov z glivami okuženih le 21, medtem ko so bili drugi predmeti obarvani ali spremenjeni na račun drugih dejavnikov. Na predmetih, ki so bili shranjeni pri pogojih nizke relativne zračne vlage in temperature, je glivna razrast ostala nespremenjena tudi več let. Čeprav je bila večina tekstilnih vzorcev okuženih z glivami shranjena na institucijah brez nadzora notranjih okoljskih pogojev, je bila stopnja razgradnje tekstila zaradi rasti plesni na splošno nizka. Prevladujoče glive kontaminante, detektirane z gojitvenimi tehnikami in identificirane z uporabo rodovno specifičnih genskih označevalcev, pripadajo rodovom Penicillium, Aspergillus in Cladosporium. Mikroskopska analiza vlaken je pokazala, da je rast gliv na večini teh predmetov omejena na površino. Določili smo encimski profil izbranih izolatov in ugotovili močno beta-glukozidazno ter amilazno aktivnost. Pregled strukturnih in fizikalnih sprememb vlaken na okuženih in neokuženih predmetih je pokazal najizrazitejše strukturne spremembe na lanu in drugih celuloznih vlaknih, medtem ko proteinska vlakna (npr, volna in svila) niso bila prizadeta.
COBISS.SI-ID: 3274831
Namen pričujoče raziskave je bila analiza razgradnje bombažnih vlaken, ki so jo povzročile izbrane vrste gliv, izolirane z zgodovinskih bombažnih predmetov. Umetno starane in nestarane bombažne tkanine smo okužili s šestimi najpogostejšimi vrstami gliv, izoliranimi s tekstilnih predmetov iz različnih slovenskih muzejev. Izbrane glive so bile: Aspergillus clavatus, Cladosporium cladosporoides, Fomes fomentarius, Hypoxylon fragiforme, Penicillium chrysogenum in Penicillium corylophilum. Njihov vpliv na staran in nestaran bombaž smo opazovali z ramansko spektroskopijo, infrardečo spektroskopijo, vrstično elektronsko mikroskopijo in nateznimi trsti. Med analiziranimi glivami je P. chrysogenum najmanj vplivala na vzorce, C. cladosporoides, F. fomentarius in H. fragiforme pa najbolj. Glavne strukturne spremembe so bile hidroliza, depolimerizacija in zmanjšana urejenost molekul. Čeprav ne škodujejo vse izbrane glive bombažu in posledično muzejskim predmetom, pa vse povzročajo vidne spremembe na površini tekstilij. Depolimerizacijo celuloznih makromolekul povzročajo tudi neustrezni pogoji, ki jih moramo preprečiti za vsako ceno, da bi ohranili zgodovinske predmete.
COBISS.SI-ID: 3329103
Vlakna sodijo v skupino organskih materialov, zato so občutljiva na zunanje vplive, ki povzročajo spremembe strukture materialov. Posledica strukturnih sprememb vlaken so tudi spremembe njihovih lastnosti. Na zunanje vplive zelo občutljiva so celulozna naravna vlakna, ki so bila v preteklosti pogosto uporabljena v oblačilih, uporabnih in okrasnih predmetih. Strukturo vlaken lahko analiziramo z vibracijskimi spektroskopskimi metodami. Infrardeča in ramanska spektroskopija sta komplementarni metodi, s katerimi lahko analiziramo nadmolekulsko strukturo vlaken (kristalinost in polimorfne oblike celuloze). V pričujoči raziskavi smo obe metodi uporabili za analizo staranih in z glivami okuženih celuloznih tekstilij. Izkazalo se je, da smo z izbranima metodama lahko analizirali nadmolekulske strukturne spremembe v okuženih vzorcih, ki so se kazale kot depolimerizacija celuloznih makromolekul in spremembe urejenosti nadmolekulske strukture vlaken. Ugotovili smo, da daljši čas aktivne okužbe povzroči večje spremembe nadmolekulske strukture vlaken.
COBISS.SI-ID: 2727792
V pričujoči raziskavi smo uporabili dve različni FTIR spektroskopski metodi (mikrospektroskopijo z uporabo diamantne celice ter ATR spektroskopijo) za analizo strukturnih sprememb na okuženih in neokuženih tekstilnih vlaknih iz slovenskih muzejev in sakralnih objektov. Na okuženih in neokuženih celuloznih predmetih smo lahko identificirali številne strukturne spremembe, medtem ko na predmetih iz proteinskih vlaken nismo opazili sprememb. Ob tem smo izračunali tudi indeks kristalinosti celuloznih tekstilij, kjer smo primerjali dve razmerji višin absorpcijskih trakov. Ugotovili smo, da indeks kristalinosti I1372/I2900 razdeli vlakna v dve skupini: okužena vlakna imajo večinoma nižji indeks kristalinosti.
COBISS.SI-ID: 512456491