Leta 1543, je Kopernik javno zagovarjal geokinetični in heliocentrični univerzum. Knjiga raziskuje zakaj in kako je Kopernik postal »kopernikanec«, in kaj njegova afirmacija heliocentrizma pomeni v kontekstu znanstvene revolucije. Preciznejše branje Kopernikovih tekstov in raziskava socio-kulturološkega konteksta njegovega dela razkrije njegovo predanost platonskemu programu »resnične astronomije«, ki si za cilj zastavlja odkritje uravnovešenega, harmoničnega univezuma, skritega izza vidnih pojavov, toda dostopnega prek matematičnega mišljenja. Osnovni cilj knjige je v prikazu, da prav hipoteza Kopernikovega platonizma, v njegov projekt vnese enotnost in notranjo koherentnost, in na ta način priskrbi historično ozadje njegovemu prispevku k znanstveni revoluciji.
COBISS.SI-ID: 37042221
Namen knjige je soočiti na eni strani filozofsko tradicijo refleksije praznine od antike do današnjega časa, in na drugi strani problema praznine, kot se ta kaže v znanosti tako historično kot v sedanjem trenutku. Pri tem povsem priznavamo, da jezika znanosti in filozofije nista združljiva, zato se nismo trudili s poskusi njune sinteze, vendar pa po drugi strani tudi ne pristajamo na tezo, da gre v tem primeru za "dialog gluhih". Izhajamo iz prepričanja, da se lahko filozofska in znanstvena obravnava tega vprašanja vzajemno razjasnjujeta.
COBISS.SI-ID: 270731264
Na koncu legendarne obravnave ponavljanja v svojem zadnjem seminarju o Štirih temeljnih konceptih psihoanalize, Lacan v nekaj zgoščenih enigmatičnih stavkih obudi tri termine iz antične filozofije: tyche, clinamen in den, pri čemer nakaže, da gre za nič drugega kot usodo idealizma in materializma. Ne povsem eksplicitna implikacija tega je, da je treba te tri termine brati skupaj, da se križajo in tako določajo prostor, v katerem je mogoče zastaviti vprašanje o materializmu v njegovi minimalni obliki. V sestavku obravnavamo clinamen in den ter sledimo njuni zgodovini in poskušamo raziskali njune posledice za pojme objekta a, označevalca, ponovitve in nenazadnje pojma biti.
COBISS.SI-ID: 1623886
Danes neredko naletimo na poenostavljeno manihejsko delitev znanosti na naravoslovne in humanistične. Naravoslovnim znanostim je pri tem pripisana vloga uporabne, klinično čiste, objektivne in eksaktne dejavnosti, humanizem pa je razumljen kot nekoristen konglomerat subjektivnih, ideološko motiviranih konstruktov. V navezavi na Althusserja poskušamo pokazati, da je taka delitev napačna, in sicer ne zato, ker bi humanizem ne bil prepleten z ideologijami, temveč zato, ker je takšno tudi naravoslovje, saj niti znanstveniki kot znanstveniki niso imuni proti svojim svetovnim nazorom, ki so vedno zvedljivi na neko povsem specifično filozofsko pozicijo (na primer na spinozizem pri Einsteinu, racionalizem pri Gödlu, materializem pri Heisenbergu). Poskušali bomo pokazati, da ta delitev vodi v nelegitimno naturalizacijo družbe, ki služi kot formalni okvir za vsiljevanje neoliberalnih svetovnih nazorov znotraj znanosti pa tudi širše.
COBISS.SI-ID: 49708898