Prazniki pomagajo oblikovati identiteto pripadnikov določenega naroda, krepijo vezi med njimi, povzdigujejo ponos, mobilizirajo patriotska čustva in dejanja ter dajejo legitimnost vladajoči oblasti. Po drugi strani pa lahko podpirajo izražanje političnega nezadovoljstva. Dokler državni prazniki predstavljajo orodje za mobilizacijo ljudskih množic, njihova zmožnost nadzorovanja vedenja ljudi poteka od zgoraj navzdol, od vladajočih k vladanim. Ko pa postanejo prazniki orodje v rokah množic, nezadovoljnih z vladajočo elito, dogajanje nasprotno poteka od spodaj navzgor, od vladanih k vladajočim. Takrat simbolna moč praznika, podobno kot drugi simboli naroda in/ali države, pomaga ljudstvu izražati svoj kritični odnos do oblasti. Če skuša vladajoča ideologija z uradnim seznamom praznikov ljudem vsiliti svojo interpretacijo, se pripadniki, ki so nezadovoljni z ravnanjem oblasti, upirajo na različne načine.
COBISS.SI-ID: 265970688
Knjiga ne razgrinja novega in popolnega prazničnega koledarja in praznične tipologije; sodobna praznična pokrajina, v kateri soživi niz zelo različnih praznikov in še več načinov praznovanj, se jima sama po sebi izmika. Ne išče niti zakoreninjenih tradicij, avtentičnosti – z izjemo avtentičnosti nepredvidljive človeške ustvarjalnosti, pa tudi ne potrjuje podmene o uglašenosti nacionalne skupnosti z zanjo tipično kulturo. Prazniki, njihovi pomeni, oblike in prizorišča se spreminjajo, kakor se spreminjajo skupine, ki jih ti priklepajo nase: motivi in prakse praznovanja v enaki meri trajneje ali začasno fiksirajo kakor tudi premikajo identitete skupin. Praznični rituali imajo moč, da da zamrzujejo konformnost do starega in ukoreninjenega, a hkrati omogočajo spremembe. Zato so osvobajajoči, ne pa zasužnjujoči. Ritualna »odprtost« ali transformativna moč ustvarjata sodobno praznično pokrajino kot krpanko tradicijskega in inovativnega, spominov na preteklosti in misli za prihodnost, kolektivnega in individualnega, globalnih tokov in lokalnih posebnosti. Raziskovalcem pa narekuje kritične obravnave, ki so same glas v mnogoglasju interpretacij fenomenov prazničnosti.
COBISS.SI-ID: 272378112
Avtor razpravlja o nekaterih ritualnih praksah v južni Avstriji, v glavnem koroškem mestu Celovec - Klagenfurt. Prvi ritual je povezan z 10. oktobrom, ko se na celovških mestnih ulicah spominjajo in slavijo plebiscit leta 1920, na katerem je večina prebivalcev glasovala za Avstrijo, naslednico Avstro-Ogrske. Drugi ritual je novejši, poimenovan kot Gedenk-Gehen ali Spominska hoja. Pri tem analizira različne kulturne prakse, rabo simbolov, prostora, medijskih, deželnih in državnih diskurzov.
COBISS.SI-ID: 36488493
Prispevek se prek analize lokalnih praznikov na Jančah posveča procesom družbenega ustvarjanja praznikov in poustvarjanja tradicionalnih ritualnih praks na lokalni ravni. Na podeželju so prazniki večinoma povezani z nekdanjimi kmečkimi opravili, sadovi in menjavo letnih časov. Ritualne prakse, ki so nekdaj povezovale skupnost ali so imele magični pomen, v današnji poustvarjeni obliki, prazniku, postajajo kulturna dediščina, ki vpliva na občutja pripadnosti in povezovanje prebivalcev ter ima precejšen ekonomski učinek. Hkrati prazniki lahko spodbujajo kulturno ustvarjalnost, razvijajo ekološko zavest ter podpirajo razvoj podeželja v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
COBISS.SI-ID: 36609837