Uvod: Obseg znanja, ki ga medicinske sestre potrebujejo pri svojem delu, se stalno povečuje in s tem se spreminjajo tudi njihove kompetence. Naloga izobraževalnih ustanov je usposobiti diplomante za učinkovito soočanje z vse kompleksnejšimi zahtevami delovnega okolja in družbe. Osnovni namen pregleda literature je bil preučiti kompetence zdravstvene nege ter vpliv učnih metod na razvoj kompetenc. Metode: Opravljen je bil pregled literature, objavljene v obdobju 2000 do 2012. Uporabljene so bile baze podatkov CINAHL, Medline, ERIC, Academic Search Premier in Health Source: Nursing/Academic Edition, dostopne preko podatkovnih zbirk EBSCOhost/EIFL Direct, vzajemna bibliografska-kataložna baza podatkov COBIB.SI, relevantne spletne strani strokovnih organizacij zdravstvene nege ter elektronski in drugi tiskani viri. Rezultati: Identificiranih je bilo pet opisnih kategorij: kompetence zdravstvene nege, podlage v kompetence usmerjenega učenja, učenje in razvoj kompetenc, učenje v kliničnem okolju ter spremljanje in ocenjevanje kompetenc. Diskusija in zaključek: Preučevanje kompetenc v zdravstveni negi je aktualna tema, saj so ključne pri opredelitvi sposobnosti, spretnosti in znanj, ki jih medicinske sestre potrebujejo za zagotavljanje učinkovite in kakovostne zdravstvene nege.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 520301849Leta 1998 smo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani uvedli prvi univerzitetni program tehniškega varstva okolja v Sloveniji, in sicer je to bil štiriletni univerzitetni študijski program Vodarstvo in komunalno inženirstvo (VKI). Program se je leta 2009 preoblikoval v nov bolonjski dvostopenjski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (VOI) po shemi tri plus dve. Prispevek prikazuje prenovo študijskega programa VOI ter nakazuje smeri modernizacije in internacionalizacije univerzitetnega študija okoljskega inženirstva na UL FGG in na Univerzi v Ljubljani. Opravljena je bila analiza primerljivih študijskih programov univerzitetnega študija s poudarkom na vodarstvu in okoljskem inženirstvu. Prispevek tudi analizira organizacijsko umeščenost okoljskega inženirstva na odličnih svetovnih univerzah s področja tehnike in inženirstva, kjer je povezava gradbeništva in okoljskega inženirstva v skupen oddelek pogosta oblika organiziranosti.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 6765153Prispevek predstavlja evropski certifikat iz psihologije (EuroPsy) in kompetenčni pristop, ki ga je vpeljal ta certifikat. EuroPsy uporabnikom in delodajalcem zagotavlja ustrezno raven izobrazbe, strokovne usposobljenosti in etičnega ravnanja psihologa. Prikazu kompetenčnega modela EuroPsy, ki opredeljuje dvajset primarnih in devet usposobitvenih kompetenc, pomembnih za delo psihologa, sledi predstavitev razvojne narave kompetenc, pomena ustrezno izvedene supervizirane prakse za razvoj kompetence do ravni, ko posameznik lahko samostojno, brez nadzora izvaja psihološko dejavnost, in pomena mentorjevega ocenjevanja kompetenc kot mehanizma za nadzor vstopa v samostojno izvajanje dejavnosti. Pregled prednosti in pomanjkljivosti uporabe kompetenčnega modela EuroPsy se sklene v pozivu svetovalnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, naj izkoristijo kompetenčni model kot podporo poklicni identiteti in kakovosti svetovalnega dela.
F.31 Razvoj standardov
COBISS.SI-ID: 2195580Poglavje v znanstveni monografiji obravnava problematiko zahtevnosti študija zdravstvene nege. Gre za kvalitativno raziskavo, kjer so bili intervjuvani Finski in Slovenski študenti zdravstvene nege. Njihova mnenja smo zbrali s pomočjo vprašalnikov, ki so vsebovali vprašanja odprtega tipa. V slednjih so študenti v obliki kratkih spisov izrazili svoje mnenje, kaj je za njih zahteven študij. Analiza podatkov je pokazala prisotnost treh ključnih kategorij, ki so tesno povezane s t.i. modelom Zahtvenost-Nadzor-Podpora, ki sta ga opredelila Karasek in Theorell.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 512328249Doktorska raziskava izvedena na področju specialne didaktike zdravstvene nege obravnava področje kliničnega usposabljanja v zdravstveni negi. Doktorska disertacija obravnava vlogo mentorstva in izkustvenega učenja pri kliničnem usposabljanju kot podlagi za oblikovanje modela, ki prispeva k razvoju pedagoške prakse visokošolske izobraževalne organizacije in klinične prakse kliničnih zavodov. Klinično usposabljanje je prepoznano kot ključno učno okolje, v katerem študenti vzpostavljajo svojo profesionalno identiteto in razvijajo kompetence. Namen doktorske disertacije je ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti izkustvenega učenja v povezanosti z razvijanjem mentorske vloge in kompetenc študentov v kliničnem okolju. V okviru doktorske raziskave je bil razvit nov model kliničnega usposabljanja za študij zdravstvene nege v Sloveniji na Univerzi na Primorskem.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 1536240324