Ključna ugotovitev knjige je, da moramo kompleksne družbene zadeve obravnavati sredinsko. To pomeni v zlatem rezu njihove dvojnosti med primarnimi oz. nepresečnimi pomeni, ki so za razumevanje temeljni, a obenem razdvajajoči in sekundarnimi oz. presečnimi pomeni, ki so edini povezovalni, a samo v vsebinah, ki za nikogar niso bistvene. Zato mora tisti, ki celostno presoja poleg tega, kar ga ali jo primarno zanima s stališča lastnih univerzalnih hotenj, povezati s posledicami teh prizadevanj za druge, za njihove možnosti uveljavljati njihova primarna hotenja, čeprav so povsem drugačna. Izpovednost sredinskega pristopa je preizkušena s petimi študijskimi primeri. Skupno jim je, da gre za kompleksne družbene dileme, ki pa so obravnavane poenostavljeno in zato pogosto izkrivljeno.
COBISS.SI-ID: 264034048
Poglavje obravnava vedenjske zemljevide in kartiranje vedenj kot primer učinkovite in univerzalne metode pri proučevanju dinamičnih vzorcev (upo)rabe prostora. Odgovarja na vprašanje, kako narediti vedenjski zemljevid in predstavi različne tipe vedenjskih zemljevidov, njihove značilnosti, prednosti in slabosti. Poglavje obravnava tudi možne načine zbiranja podatkov z vedenjskimi zemljevidi in osvetli: digitalizacijo manualno zbranih podatkov s pomočjo vedenjskih matrik ali vedenjskih zemljevidov v ožjem pomenu besede, GPS kot vir podatka, in kartiranje vedenj v virtulnih okoljih (spletni portali). Osrednja tema poglavja je uporabnost vedenjskih zemljevidov v prostorskem načrtovanju, pri čemer je poudarek na vedenjskih zemljevidih kot kontrolnih seznamih za oceno kvalitete prostora, kontrolnih seznamih za zatečeno znanje načrtovalcev, in kot ključnih vhodnih podatkih za celovite prostorske simulacije. Največji pomen vedenjskih zemljevidov kot raziskovalnega orodja je v tem, da omogočajo razvoj splošnih načel z vidika (upo)rabe prostora, ki jih je mogoče aplicirati v različnih okoljih. Z GIS-i podprti vedenjski zemljevidi razplastijo informacije, ki se nanašajo na vedenje preučevanaga v prostoru, v sloje prostorskih informacij in s tem omogočijo boljše razumevanje posameznih in skupnih vzorcev (upo)rab prostora. Poglavje poudari, da GIS kot sistem ne služi le kot vizualizacjsko orodje ali kot sredstvo za interpretiranje, temveč ponuja obsežne podatkoven baze in deluje kot generator različnih možnih simulacij, še posebej, ker omogoča povezave med različnimi merili in podatki v taki podatkovni bazi.
COBISS.SI-ID: 2496707
Poglavje razpravlja o pomembnosti sočasne obravnave sestavnih delov prostora na podrobni ravni urejanja. Posebna pozornost je namenjena trem vidikom: fizični obliki, vzorcem uporabe in zaznavnim dimenzijam prostora. Pristop je prikazan na primeru dveh trgov v Ljubljani, Sloveniji - Prešernovem trgu in Kongresnem trgu. Za oba prostora so značilne kratkotrajne in dolgotrajne aktivne in pasivne rabe. Raziskava je pokazala, da fizična forma in detajlne značilnosti fizičnega prostora najmočneje vplivajo na prepoznavnost prostora s strani uporabnikov. Poleg tega se je pokazalo, da je prisotnost uporabnikov pomemben element pri oblikovanju značaja posameznih prostorov. Čeprav sta oba prostora bogata z zgodovinskimi prvinami in simboličnimi pomeni, so se le slednji izkazali kot pomemben element mentalne slike prostora pri uporabnikih. Ti empirični izsledki prispevajo k debati o vzpostavljanju prostorske identitete zgodovinskih delov mest, ki so del sodobnega življenja. Rezultati raziskave kažejo na pomembnosti sočasne obravnave različnih plasti prostora pri obravnavi identitete prostora.
COBISS.SI-ID: 2481603