Prispevek predstavlja problematiko stanovanjskih naselij iz časa politično-ekonomskih sprememb v začetku devetdesetih let ter prehoda v tržno ekonomijo. Raziskava obravnava nove stanovanjske soseske, ki imajo v primerjavi s starejšimi izrazito enoznačen stanovanjski program, odprti prostor pa je zelo okrnjen tako programsko kakor po obsegu. Raziskovalni problem je vezan na kakovost bivanja v teh soseskah, pri čemer mislimo predvsem na starejše in otroke, ki so močno odvisni od zelenih površin v neposredni okolici svojih bivališč. Pri tem nas zanima, kako svoje bivanjsko okolje doživljajo stanovalci in kako utegne pomanjkljiv odprti prostor vplivati na vedenjski slog, ki zdravje podpira ali ne. Na eni strani raziskave potrjujejo pomen aktivnosti v odprtem prostoru za človekovo zdravje, na drugi strani pa sodobne paradigme urejanja prostora narekujejo urbano prenovo, zgoščevanje in razvoj navznoter. Raziskava je potekala v naslednjih metodoloških sklopih: opis posamezne soseske po urbanističnih kazalcih, opazovanje in kartiranje vedenja in anketiranje stanovalcev. Rezultati potrjujejo povezavo med odprtim prostorom in njegovo rabo, prav tako pa tudi slabšo kakovost odprtega prostora novih stanovanjskih naselij v primerjavi s starejšimi ter uveljavljenimi urbanističnimi standardi.
COBISS.SI-ID: 7656569
Tranzicija je v slovenskem prostorskem razvoju po letu 1990 povzročila spremembe predvsem zaradi ravnanja investitorjev. Prispevek obravnava problematiko novozgrajenih stanovanjskih sosesk v Ljubljani ki imajo, v primerjavi s starejšimi, višje gostote zidave ter bistveno manj kakovostnega odprtega prostora. Odprti, zlasti zelene površine pa so pomemben dejavnik kakovosti bivanja, zlasti za otroke in starejše, ki so odvisni od neposredne okolice svojih bivališč. Raziskava ugotavlja, kako obseg in kakovost odprtih površin vplivata na način njihove rabe in s tem na kakovost bivanja stanovalcev. Opravljene so bile kvantitativne in kvalitativne analize odprtega prostora v izbranih stanovanjskih območjih v Ljubljani, ki jim je sledilo opazovanje in kartiranje vedenja uporabnikov. Rezultati potrjujejo povezavo med slabo kakovostjo in skromno uporabo odprtih površin.
COBISS.SI-ID: 7845497
Namen raziskave je ovrednotiti kakovost urbanih zelenih površin v novejših večstanovanjskih soseskah z vidika njihovih uporabnikov. V primerjavi s starejšimi soseskami so novejše tipično enonamenska spalna naselja, odprti prostor pa je omejen v obsegu in opremljenosti. Pomanjkanje odprtih površin vodi v preživljanje večjega dela časa v notranjosti, to pa poleg izpostavljenosti polutantom v zgradbi tudi zmanjšuje možnosti za fizično dejavno preživljanje časa, kot je sprehod, tek, igra. Možnosti za te dejavnosti omejujejo tudi sodobni urbanistični koncepti, ki težijo k zgoščevanju gradnje. V prispevku primerjamo starejšo sosesko iz 70-ih let z naselji, zgrajenimi v obdobju tranzicije v Ljubljani. Raziskovalni problem je ocena kakovosti bivanja v teh soseskah z vidika potreb prebivalcev, predvsem ranljivih skupin kot so otroci in starejši. Ti so namreč najbolj odvisni od neposredne bližine zelenih površin. Raziskava ugotavlja načine rabe odprtih površin ter njihov vpliv na vedenjske vzorce prebivalcev, ki so povezani z zdravjem.
COBISS.SI-ID: 7654265