Urejanje prostora v Sloveniji so političnoekonomske spremembe v začetku devetdesetih let močno spremenile. V prostoru se je nova vrednostna paradigma odrazila predvsem skozi uveljavljanje interesov posameznih investitorjev na račun skupnih interesov in vrednot. Prispevek predstavlja problem kolektivnih stanovanjskih novogradenj v Ljubljani. V primerjavi s starejšimi soseskami imajo novejša stanovanjska naselja izrazito enoznačen stanovanjski program, odprti prostor naselij pa je okrnjen programsko in tudi po obsegu. Zelene površine so pomembne za kakovost bivanja vseh stanovalcev naselij, v raziskavi pa zelene površine vrednotimo predvsem z vidika šibkih uporabnikov. To so danes otroci in starejši, ki so odvisni od neposredne bližine kakovostnih odprtih površin v svojih bivanjskih okoljih, ki jih zelene površine drugje po mestu ne morejo nadomestiti. Pomanjkanje ustreznih odprtih površin za šibke uporabnike pomeni, da ti večino časa preživijo v zaprtih prostorih, ki človekovo zdravje lahko ogrožajo bolj kot onesnažen mestni zrak. Pri raziskavi nas zanima, kako svoje bivanjsko okolje uporabljajo in doživljajo stanovalci ter kako utegne pomanjkljiv odprti prostor vplivati na zdravje, natančneje na vedenjski slog, ki zdravje podpira ali ne. V raziskavi torej ugotavljamo povezave med razsežnostjo in opremljenostjo odprtega prostora ter načine njegove rabe. Zasnovo fizičnega prostora stanovanjskih naselij smo raziskali z izmerami izbranih urbanističnih kazalcev, v nadaljevanju pa tudi z eksperimentalno metodo opazovanj in kartiranj vedenj v odprtih prostorih znotraj enega naselja.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 7614073Posvet je bil namenjen povezovanju strok, ki se ukvarjajo z načrtovanjem okolja ter zdravjem. Na posvetu je bil predstavljen prispevek, ki obravnava kakovost bivanja v novih stanovanjskih naseljih, katerih odprti prostor je okrnjen tako programsko kot po obsegu. Pri tem ugotavljamo, kako utegne pomanjkljiv odprti prostor vplivati na zdravje, natančneje na vedenjski slog, ki zdravje podpira ali ne. Pomanjkanje ustreznih odprtih površin predvsem za šibke uporabnike, starejše in otroke pomeni, da manj časa preživijo zunaj, telesno in socialno dejavno. Razlike, ki smo jih med soseskami ugotovili s popisi urbanističnih kazalcev, so se potrdile tudi z opazovanjem in kartiranje vedenja ter v anketi stanovalcev. Pomanjkanje količine in kakovosti odprtega prostora skrajšuje čas zadrževanja zunaj ter omejuje na najnujnejše: tranzitne dejavnosti in igro najmanjših otrok.
D.04 Pobuda za uvedbo novega raziskovalnega področja v Sloveniji
COBISS.SI-ID: 7923065