Članek proučuje vlogo nedavnih pokojninskih reform za razvoj sistema socialne varnosti in gospodarsko rast v Avstriji. Pri tem je uporabljen model splošnega ravnovesja s prekrivajočimi se generacijami, ki se razlikujejo glede na strukturo gospodinjstev , dolgoživost, izobrazbo in akumulacijo kapitala . Vsako gospodinjstvo sprejme optimalno odločitev o svoji potrošnji, količini dela in upokojitveni starosti v skladu s teorijo življenjskega cikla delovne sile, hkrati pa se soočajo s tveganjem za preživetje . Ugotovili smo, da so bile pokojninske reforme med letoma 2000 do 2004 izvedene v pravi smeri, a ne zadostujejo za reševanje neravnovesja na trga dela, ki ga povzroča avstrijski »pay- as- you-go« ( PAYG ) pokojninski sistem. Simulacije kažejo, da sprememba v sistemu prispevkov za socialno varnost in pa izboljšanje izobrazbene strukture vodita v višjo ponudbo na trgu dela in gospodarsko rast.
COBISS.SI-ID: 21457638
V tem članku smo analizirali odločitve o starostni upokojitvi slovenskih moških in žensk, ki so v obdobju 1997-2003 izpolnjevali pogoje za upokojitev. Glede na uveljavljena tržna gospodarstva, smo ugotovili, da so v Sloveniji velikosti tveganja za upokojitev relativno visoke, a z leti upadejo. Ta nenavaden vzorec je mogoče delno pripisati šibkim spodbudam za delo, ki so značilne za slovenski pokojninski sistem. So posledica pretežno negativnih donosov kasnejšega upokojevanja ter povečane neenakosti plač v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih letih, ki je značilna za tranzicijska gospodarstva. Vse se odraža v nizkih plačah in relativno visokih pokojninah manj produktivnih (kvalificiranih) delavcev in obratno. Ugotovili smo, da verjetnost upokojitve pada z opcijsko vrednostjo dela in neto plačo, čeprav je ob kontroliranju za višino plače odziv na opcijsko vrednost šibek. Rezultati kažejo tudi, da se bolj verjetno upokojijo manj izobraženi posamezniki in posameznik z večjim osebnim bogastvom.
COBISS.SI-ID: 1672846
Članek analizira prerazdelitveni učinek dohodnine, prispevkov za socialno varnost in socialnih prejemkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Prerazdelitveni učinek najprej razdelimo tako, da ločeno prikažemo progresivnost in učinek na horizontalno neenakost, nato pa prikažemo še učinke različnih davčnih inštrumentov in socialnih prejemkov. Čeprav sta imeli pred dvema desetletjema obe državi enako soci-ekonomsko ozadje, sedanji rezultati kažejo razlike, ki so posledica raznolikega razvoja obeh držav v tem obdobju. Rezultati kažejo, da je na Hrvaškem neenakost pred davki in socialnimi prejemki bistveno višja in da je prerazdelitveni učinek nižji kot v Sloveniji, medtem ko so učinki na horizontalno nepravičnost v Sloveniji višji kot na Hrvaškem. V obeh državah imajo socialni prejemki, katerih višina je odvisna od prejemnikovih dohodkov, nesorazmerno velik vpliv na vertikalni učinek, kar kaže na močan vpliv države blaginje na dohodkovni položaj njenih prebivalcev in hkrati tudi na povečano horizontalno neenakost. V Sloveniji socialni prejemki, ki niso vezani na prejemnikove dohodke, nekoliko povečajo dohodkovno neenakost.
COBISS.SI-ID: 1688974