V analizi je uporabljena metoda NTA (računi nacionalnih transferjev – angl. National Transfer Accounts), ki kaže, koliko v posamezni starosti ljudje proizvajajo, trošijo, delijo z drugimi in koliko varčujejo. NTA merijo ekonomske tokove med posameznimi starostnimi skupinami, saj v nekaterih starostih ljudje trošijo več kot proizvedejo z delom (in obratno) in morajo zato kriti svoj »primanjkljaj« skozi javne transferjev, privatni (družinske) transferje ali skozi interakcijo s sredstvi (npr. najem kredita, prejete obresti itd.). Primerjalna analiza NTA rezultatov za Slovenijo z NTA rezultati za druge države pokaže zelo različen vzorec dohodka iz dela. V Sloveniji posamezniki vstopajo na trg dela pozno, hkrati pa se z njega zelo hitro umaknejo v upokojitev. Njihov dohodek od dela tako presega njihovo potrošnjo zgolj v intervalu od 25. do 55. leta starosti.
COBISS.SI-ID: 20535526
Členek prikazuje gibanje umrljivosti po vzrokih smrti v Sloveniji v preteklosti in na osnovi teh rezultatov napoveduje gibanje dolgoživosti v prihodnje. Z uporabo determinističnega pristopa oblikujemo tablice umrljivosti za tri različne scenarije. Rezultati kažejo, da se je v obdobju 1971-2008 umrljivost najbolj znižala zaradi znižanja umrljivosti v skupini »bolezni cirkulatornega sistema«, ki hkrati predstavlja največjo skupino vzrokov smrti. Druga največja skupina vzrokov smrti – »neoplazme« – pa ne kaže jasnega trenda spreminjanja. V osnovnem scenariju tako napovedujemo, da se bo življenjsko pričakovanje ob rojstvu v obdobju 2010-2060 za moške povečalo s 76,3 na 83,9 let, za ženske pa s 83,1 na 90,0 let.
COBISS.SI-ID: 20499686
Monografija predstavlja zadnje projekcije prebivalstva Slovenije. Sedanje hitro staranje prebivalstva naj bi se nadaljevalo z še večjo intenzivnostjo tudi v prihodnje – do leta 2060 naj bi se delež delovnega kontingenta znižal iz sedanjih dveh tretjin na eno polovico celotnega prebivalstva, deleža starih prebivalcev (v starosti 65+) pa naj bi se podvojil. Na osnovi projekcij prebivalstva in s simuliranjem učinkov obstoječe pokojninske zakonodaje prikažemo gibanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine v prihodnje – iz 9 % v letu 2008 na skoraj 17 % v letu 2060. Za to osnovno varianto in pa različne variante omejevanja višine pokojnin (če bi država izdatke za pokojnine omejila na posamezne ravni) izračunamo zneske potrebnega mesečnega varčevanja, da bi ob padajoči pokojnin iz 1. pokojninskega stebra omogočala ohranjanje celotne pokojnine na višini 70 % plače.
COBISS.SI-ID: 256140544