V številnih državah podaljševanje življenja in rodnost, ki je daleč pod ravnjo 2,1 otroka na žensko (kolikor je potrebno za obnavljanje prebivalstva), vodi do hitrega staranja prebivalstva. Mnogi so zaskrbljeni, da bo staranje prebivalstva negativno vplivalo na javne finance in življenjsko raven. Analiza na osnovi novih podatkov za 40 držav, pridobljenih z metodo Računov Nacionalnih Transferjev, kaže, da je za javne finance praviloma res najugodnejša raven rodnosti, ki je daleč nad omenjeno mejo za obnavljanje prebivalstva. V primeru, da poleg javnega sektorja upoštevamo tudi privatne transferje znotraj družin, postane z vidika življenjske ravni prebivalstva optimalna rodnost okrog 2,1 otroka na žensko. Če pa končno upoštevamo še, da je potrebno dodatne delavce opremljati z delovnimi sredstvi, pa postane optimalna raven rodnosti, ki je nižja od obnovitvene ravni. Nizka rodnost je torej sicer izziv za javnofinančne sisteme in zelo nizka rodnost znižuje življenjsko raven, vendar pa najvišjo življenjsko raven zagotavlja rodnost, ki ni 2,1 otroka na žensko, temveč nekoliko nižja.
COBISS.SI-ID: 22246886
Članek proučuje vlogo nedavnih pokojninskih reform za razvoj sistema socialne varnosti in gospodarsko rast v Avstriji. Pri tem je uporabljen model splošnega ravnovesja s prekrivajočimi se generacijami, ki se razlikujejo glede na strukturo gospodinjstev , dolgoživost, izobrazbo in akumulacijo kapitala . Vsako gospodinjstvo sprejme optimalno odločitev o svoji potrošnji, količini dela in upokojitveni starosti v skladu s teorijo življenjskega cikla delovne sile, hkrati pa se soočajo s tveganjem za preživetje . Ugotovili smo, da so bile pokojninske reforme med letoma 2000 do 2004 izvedene v pravi smeri, a ne zadostujejo za reševanje neravnovesja na trga dela, ki ga povzroča avstrijski »pay- as- you-go« ( PAYG ) pokojninski sistem. Simulacije kažejo, da sprememba v sistemu prispevkov za socialno varnost in pa izboljšanje izobrazbene strukture vodita v višjo ponudbo na trgu dela in gospodarsko rast.
COBISS.SI-ID: 21457638
Prispevek analizira prerazdelitveni učinek dohodnine, socialnih prispevkov in socialnih transferjev v Sloveniji in na Hrvaškem. Prerazdelitveni učinek je dekomponiran z namenom pokazati na progresivnost in horizontalne učinke neenakosti ter na prispevke različnih davčnih in transfernih instrumentov. Čeprav sta obe državi začeli iz enakega socialno-ekonomskega okolja pred dvajsetimi leti, tekoči rezultati kažejo razlike, ki so posledica različnega razvoja v tem obdobju. Tako je Hrvaška doživela občutno višje razlike v dohodkovni neenakosti in nižje prerazdelitvene učinke v primerjavi s Slovenijo. Po drugi strani pa so bili učinki horizontalne neenakosti višji v Sloveniji. V obeh državah so »means tested« socialni prejemki pokazali na nad proporcionalen vpliv na vertikalen učinek, kar navaja na močan vpliv države blaginje na dohodkovni položaj državljanov, kar je povzročilo obsežno horizontalno neenakost. V Sloveniji so »non-means tested« transferji povzročili rahlo povečanje dohodkovne neenakosti.
COBISS.SI-ID: 1688974
Hitro starajoče se prebivalstvo v državah z visokim dohodkom povzroča dodatne pritiske na vzdržnost izdatkov za javne pokojnine. Članek predstavlja teoretični model izdatkov za javne pokojnine v razmerah endogenega človeškega kapitala, ki lajša izzive znatnega znižanja ravnovesne stopnje rodnosti in izboljšanja v življenjskem pričakovanju. Članek prikazuje, kako višje življenjsko pričakovanje in višja zaloga človeškega kapitala lajšata posledice višanja neto nadomestitvene stopnje. Članek podaja in analizira tudi empirični model starostnih izdatkov v panelu 33 držav za obdobje 1998-2008. Rezultati kažejo, da povečanje efektivne upokojitvene starosti in totalne stopnje rodnosti znatno znižujejo starostne javne izdatke. Medtem ko bi višja neto nadomestitvena stopnja olajšala težave starostne revščine, pa bi nadaljnje povečevanje pomenilo občutne pritiske na fiskalno vzdržnost javnih pokojnin.
COBISS.SI-ID: 1721486
Razmerje vzdrževanosti (angl. support ratio) in razmerje odvisnosti (angl. dependency ratio) sta splošno uporabljana kazalnika merjenja ekonomskih učinkov staranja prebivalstva. Vendar pa oba uporabljata fiksne starostne meje pri razmejevanju delovnega kontingenta od odvisnih prebivalcev. V članku namesto arbitrarno določenih mej uporabimo starostne profile potrošnje in delovnega dohodka dobljene z metodo NTA. Na ta način izboljšamo omenjena dva kazalnika in izračunamo učinke spreminjajoče se demografske strukture na ekonomijo. Pri izračunih uporabimo metodo Računov nacionalnih transferjev (angl. National Transfer Accounts (NTA)), ki nudi raziskovalcem možnost celovitega proučevanje ekonomskih tokov med posameznimi starostnimi skupinami. NTA temeljijo na kombiniranju mikro podatkov (predvsem anket) z makro agregati, s čimer dobimo starostne profile potrošnje in delovnega dohodka, hkrati pa tudi transferjev in tokov iz naslova sredstev, s katerimi posamezniki financirajo razliko med svojo potrošnjo in delovnim dohodkom. Ugotovili smo, da če upoštevamo NTA starostne profile, bo v prihodnje razmerje vzdrževanosti upadlo še nekoliko bolj kot s fiksnimi starostnimi mejami opredeljeno razmerje vzdrževanosti. Staranje prebivalstva pa lahko na drugi strani preko višjega varčevanja in kapitala do določene mere ublaži ta upad. Vendar se to zgodi samo v državah, kjer starejši svojo potrošnjo v dovolj veliki meri financirajo iz naslova sredstev – izmed preučevanih evropskih držav je to v Veliki Britaniji, Nemčiji in Španiji; ne pa tudi v Sloveniji. Članek kot prvi prinaša komparativno analizo o učinkih sprememb v starostni strukturi, ki temelji na NTA podatkih.
COBISS.SI-ID: 22002150