V tem članku smo analizirali odločitve o starostni upokojitvi slovenskih moških in žensk, ki so v obdobju 1997-2003 izpolnjevali pogoje za upokojitev. Glede na uveljavljena tržna gospodarstva, smo ugotovili, da so v Sloveniji velikosti tveganja za upokojitev relativno visoke, a z leti upadejo. Ta nenavaden vzorec je mogoče delno pripisati šibkim spodbudam za delo, ki so značilne za slovenski pokojninski sistem. So posledica pretežno negativnih donosov kasnejšega upokojevanja ter povečane neenakosti plač v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih letih, ki je značilna za tranzicijska gospodarstva. Vse se odraža v nizkih plačah in relativno visokih pokojninah manj produktivnih (kvalificiranih) delavcev in obratno. Ugotovili smo, da verjetnost upokojitve pada z opcijsko vrednostjo dela in neto plačo, čeprav je ob kontroliranju za višino plače odziv na opcijsko vrednost šibek. Rezultati kažejo tudi, da se bolj verjetno upokojijo manj izobraženi posamezniki in posameznik z večjim osebnim bogastvom.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 1672846Ekonomska vzdržnost sistemov socialne varnosti je danes pod velikim pritiskom. Več študij, ki so bile v zadnjih petih letih pripravljene za Slovenijo, jasno kažejo , da trenutna pokojninska reforma ne bo dovolj za kompenzacijo negativnih učinkov demografskih sprememb po letu 2025. Vzdržnost javnih financ in pokojninskega sistema se bo postopoma slabšala, pokojninski sistem pa bo dosegel enega najvišjih javnofinančnih primanjkljajev med državami članicami EU. Reforme na področju pokojninskega sistema, sistema zdravstvenega varstva, sistema dolgotrajne oskrbe, sistema socialnih transferjev, izobraževanja in trga dela so neizogibne. Modeliranje na mikro ravni omogoča simulacije politike na katerikoli ravni, saj so davčne obveznosti, socialni prejemki in prispevki za socialno varnost opredeljeni na individualni ali družinski ravni. Ker so pravila običajno kompleksna in zapletena ter odvisna od različnih lastnosti (kot na primer sestava družine, dohodek), je mikrosimulacija pogosto edini način, ki omogoča analiziranje distribucijskih vplivov in dolgoročne vzdržnosti teh sistemov. V zadnjih nekaj letih sta bila za Slovenijo razvita dva mikrosimulacijska modela: 1) statični mikrosimulacijski model davkov in socialnih prejemkov ter 2) pokojninski mikrosimulacijski model s statičnim staranjem. Zaradi svoje (večinoma) statične narave ti modeli ne omogočajo celovite analize prihodnjih pokojninskih reform. Zato je razvoj prvega dinamičnega mikrosimulacijskega modela v Sloveniji ( DYPENSI ) naravna poteza, saje gre za prehod raziskovalnih dejavnosti na bolj zapletena modelska orodja. Glavni cilj prispevka je opisati izgradnjo dinamičnega mikrosimulacijskega pokojninskega modela za Slovenijo DYPENSI . DYPENSI je zgrajen v programskem okolju Modgen ki je generičen programski jezik, razvit na Statistiki Kanada. DYPENSI je modularno organiziran (demografski modul, modul trga dela in pokojninski modulov). Prispevek se osredotoča na strukturo modela, motive za odločitve v procesu razvoja modela in predstavi načrte za v prihodnje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1705870Prispevek povzema raziskovalne aktivnosti, izvedene pri nadgradnji statičnega mikrosimulacijskega modela davkov in socialnih prejemkov z dinamično komponento in možnostjo izgradnje novega modula – pokojninskega mikrosimulacijskega modula. Sistem povezanih podatkovnih baz je bil uspešno vzpostavljen in institucionaliziran. Statistični urad se je zavezal k ohranjanju in posodabljanju teh povezanih zbirk podatkov vsaka štirih leta. To je pomemben dosežek, saj je do takega dogovora v Sloveniji prišlo prvič. Povezane baze podatkov, ki so zdaj končno na voljo širši raziskovalni skupnosti v Sloveniji, omogočajo izgradnjo prvega dinamičnega mikrosimulacijskega pokojninskega modela v Sloveniji. Za obstoječ statičen mikrosimulacijski model je bil razvit nov dinamičen okvir. Demografski modul z utežmi ustvarja podmodul, prav tako pa sta bila razvita ekonomski modul in modul za osebne davke. Dinamični okvir je v statični pokojninski model vpeljal časovno razsežnost, kar zagotavlja veliko boljše orodje za oceno alternativnih predlogov pokojninskih reform. To je pomemben korak k razvoju popolnoma dinamičnega pokojninskega modela. Razvit je bil grafični vmesnik, ki predstavlja novo orodje in omogoča zainteresiranim ministrstvom, da pri pripravi različnih projekcij in scenarijev na področju demografije, dohodninskega sistema, prispevkov za socialno varnost sistema, pokojninskega sistema, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in dolgoročne vzdržnosti javnih financ sami uporabljajo model. Novozgrajen dinamičen mikrosimulacijski model je bil že uporabljen za pripravo predloga pokojninske reforme v letu 2012, in sicer za ocenjevanje učinkov alternativnih scenarijev pokojninske reforme, kar vodi v bolj konsistenten in znanstveno podprt proces strukturnih reform.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1706126Hitro staranje prebivalstva zaradi nizke rodnosti in podaljševanja življenjske dobe zahteva nadaljnje prilagajanje tradicionalnih pokojninskih shem v Srednji in Vzhodni Evropi. V tem članku analiziramo pokojninske sisteme na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji ter pričakujemo, da bodo glede na sedanje in pričakovane demografske spremembe potrebne fiskalne omejitve, ki bodo povzročile bistveno zmanjšanje PAYG pokojnin. Drugič, ugotavljamo, da obstoječe zasebne pokojninske sheme ne bodo mogle zapolniti vrzeli do zaželenega nadomestitvenega razmerja med plačo in pokojnino. Brez dodatnih programov varčevanja za pokojnino v času aktivnega obdobja obstaja nevarnost, da se bodo številni posamezniki po upokojitvi znašli pod pragom revščine. Tretjič, trdimo, da bo uspeh takšnih pokojninskih programov bistveno odvisen od odločitev glede investiranja pokojninskih sredstev. Zato bi morale vlade izvajati programe za finančno opismenjevanje, ki bi spodbujali manj konservativne, na daljši rok bolj donosne investicijske odločitve.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 21667558Predpostavke o prihodnjem gibanju dolgoživosti prebivalstva so ključne za dolgoročno vzdržnosti pokojninskega sistema. V preteklosti se je izkazalo, da so standardne metode napovedovanja dolgoživosti sistematično podcenjevale njegovo podaljševanje. V članku je tako uporabljen Lee-Carterjev model, za katerega se izkaže, da daje rezultate, ki so mnogo bliže dejanskemu gibanju dolgoživosti v preteklosti. Hkrati pa članek primerja rezultate Lee-Carterjevega modela za prihodnost s predpostavkami, ki so bile uporabljene v najnovejših projekcijah prebivalstva Eurostata (Europop2010) iz leta 2011. Izkaže se, da je tudi v teh Eurostatovih projekcijah predpostavljeno podaljšanje dolgoživosti v prihodnje manjše od podaljšanja, dobljenega z Lee-Carterjevim modelom. Na ta način bi bil delež pokojninskih izdatkov v BDP v letu 2060 za 0,9 odstotnih točk višji kot v primeru uporabe Eurostatovih predpostavk glede dolgoživosti.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 20498662