Migranti in njihovi potomci Internet pogosto uporabljajo, da bi se seznanili , ohranili ali okrepili svojo etnično in kulturno identiteto ter za vzdrževanje socialnih vezi z državo izvora in drugimi izseljenci. Tudi društva, klubi in druge organizacije Slovencev in njihovih potomcev po svetu so se premaknili v virtualni svet. Učenje slovenskega jezika in kulture s pomočjo interneta so prve omogočile tako imenovane statične spletne strani, ki služijo tudi kot orodje za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne dediščine. Toda Slovenci so čedalje bolj prisotni tudi na virtualnih socialnih omrežjih, kot recimo Facebook, Myspace in Youtube, ki so manj ekskluzivni, bolj interaktivni in privlačijo predvsem mlajše generacije slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. S pomočjo široke analize spletnih strani, portalov in socialnih omrežij, kjer se Slovenski izseljenci in njihovi potomci učijo in razpravljajo o različnih temah, povezanih s slovensko kulturo, avtorja ugotavljata, da o skupnih pomenih ni nujno govoriti in razpravljati znotraj okvira le enega jezika, temveč se o kulturi, dediščini in sodobnih načinih življenja lahko neformalno učimo tudi skozi večjezikovno diskusijo na različnih spletnih straneh, forumih in preko socialnih omrežij. Članek je uvrščen v kategorijo: 1A2 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), MBP.
COBISS.SI-ID: 36495917
Članek je rezultat empirične raziskave med slovenskimi društvi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. V osrednjem delu članka so predstavljeni rezultati ankete, ki jo je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v okviru raziskovalnega projekta »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: Od naseljencev do transmigrantov« med njimi izvedel spomladi 2012. Grobim uvodnim podatkom o nekdanji in današnji prisotnosti Slovencev na obravnavanih območjih sledi povzetek ugotovitev kvantitativne in kvalitativne analize anketnih odgovorov ter informativno-strateških posvetov na terenu, ki jih je Inštitut soorganiziral v času izvajanja ankete. Prispevek je uvrščen v kategorijo 1A2 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), SSCI, MBP.
COBISS.SI-ID: 35516973
Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji. Prispevek je uvrščen v kategorijo 1A2 (Z1, A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d,h), SSCI, MBP.
COBISS.SI-ID: 35986221