Poglavje ponuja podroben vpogled v slovenska izseljenska gibanja v jugoslovanski prostor v stoletju do druge svetovne vojne. V pretres jemlje tipološke, gospodarske, socialne in geografske značilnosti migracijskega pojava v raznih njegovih fazah. Posebno pozornost namenja organizacijskim vidikom, migracijski politiki in vlogi jugoslovanske države pri upravljanju in usmerjanju notranjih in zunanjih migracij v skladu z gospodarskimi interesi in narodotvornimi prizadevanji. Razprava je tudi o vključevanju izseljencev v etnično in kulturno drugačna jugoslovanska priseljenska okolja, o problematiki ohranjanja slovenske narodne identitete in o skrbstveni dejavnosti Rafaelove družbe. Poglavje temelji na izboru primarnih in sekundarnih virov, načenja nekatere vidike, ki še niso bili deležni pozornosti v zgodovinopisju, in ponuja izvirno branje problematike. Opomba: Primarno področje raziskovalnega projekta je Narodno vprašanje - Humanistični vidik. Po humanističnem vrednotenju ima ta objava oceno A1/2 (pomembni dosežki).
COBISS.SI-ID: 36574253
Migranti in njihovi potomci Internet pogosto uporabljajo, da bi se seznanili , ohranili ali okrepili svojo etnično in kulturno identiteto ter za vzdrževanje socialnih vezi z državo izvora in drugimi izseljenci. Tudi društva, klubi in druge organizacije Slovencev in njihovih potomcev po svetu so se premaknili v virtualni svet. Učenje slovenskega jezika in kulture s pomočjo interneta so prve omogočile tako imenovane statične spletne strani, ki služijo tudi kot orodje za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne dediščine. Toda Slovenci so čedalje bolj prisotni tudi na virtualnih socialnih omrežjih, kot recimo Facebook, Myspace in Youtube, ki so manj ekskluzivni, bolj interaktivni in privlačijo predvsem mlajše generacije slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. S pomočjo široke analize spletnih strani, portalov in socialnih omrežij, kjer se Slovenski izseljenci in njihovi potomci učijo in razpravljajo o različnih temah, povezanih s slovensko kulturo, avtorja ugotavljata, da o skupnih pomenih ni nujno govoriti in razpravljati znotraj okvira le enega jezika, temveč se o kulturi, dediščini in sodobnih načinih življenja lahko neformalno učimo tudi skozi večjezikovno diskusijo na različnih spletnih straneh, forumih in preko socialnih omrežij.
COBISS.SI-ID: 36495917
Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji. Če so se njihovi slovenski starši ali stari starši zaradi dela in boljših možnosti nekoč priselili v druge dele jugoslovanskega prostora iz Slovenije, je cilj današnjih generacij pogosto v obratni smeri.
COBISS.SI-ID: 35986221
Obsežno poglavje predstavlja prvi celovit zgodovinski pregled ustanovitve in delovanja slovenskih kulturnih društev in zvez v drugih delih tako imenovanega jugoslovanskega prostora od prvih organiziranih oblik v 19. stoletju do njihovega razcveta po razpadu socialistične Jugoslavije. Znanstvena monografija Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost (ur. Janja Žitnik Serafin, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014, 264 str.), je eden glavnih znanstvenih rezultatov projektne skupine. Knjiga je namreč prvo sintetično monografsko znanstveno delo o prisotnosti in organiziranosti Slovencev v vseh drugih delih jugoslovanskega prostora. Opomba: Primarno področje raziskovalnega projekta je Narodno vprašanje - Humanistični vidik. Po humanističnem vrednotenju ima ta objava oceno A1/2 (pomembni dosežki).
COBISS.SI-ID: 36555565
Samostojni znanstveni sestavek oz. poglavje v monografiji, izdani pri mednarodni založbi Policy Press (Bristol), predstavlja politično- in socialno-geografsko analizo post-socialističnih držav Evrope od propada blokovske delitve Evrope. Skozi kombinacijo historično-geografskih in kvantitativnih metodoloških pristopov avtor pojasnjuje vzroke za specifičen položaj Slovenije in Slovencev tako v okviru post-socializma kakor tudi v okviru nekdanje skupne jugoslovanske države. Avtor na osnovi analize ugotavlja, da je prav ta specifika povzročila svojski razvoj neformalnih oblik socialne solidarnosti, ki v mnogih pogledih blažijo učinke današnje ekonomske krize.
COBISS.SI-ID: 12063565