Aktivno vključevanje v skupnosti, z namenom razpravljanja, je danes pomemben del posameznikovih spletnih aktivnosti. Merjenje komunikacijskih vezi in omrežij med vključenimi v pogovore v takih skupnostih je tako postalo pomembno raziskovalno vprašanje v družboslovju. Vendar pa se zelo pogosto dogaja, zlasti v spletnih forumih, da ne obstajajo skoraj nobeni neposredni relacijski podatki, ki bi kazali na prisotnost komunikacijske vezi med sodelujočimi. V nasprotju z 'odgovori-na' strukturo pri novičarskih skupinah in pogovorih znotraj mailing liste Usenet-a, ki vsebujejo izrecne relacijske podatke, ustvarjene s strani udeležencev, nekaj spletnih forumov udeležencem omogoča le dodajanje novih sporočil k temi ali citiranje prejšnjih objav v temi. Ob pojavljanju novih razprav oz. sporočil, je težko opredeliti, kdo je odgovoril komu. Na podlagi študij socialnih omrežij, ki se ukvarjajo s konverzacijskimi vzorci v Usenet-u in v spletnih forumih, ta članek predstavlja drugačen pristop k prepoznavanju vezi med avtorji prispevkov. Razpravlja se o več predpostavkah, razvijajo in empirično vrednotijo se tudi različni ukrepi. Ugotovitve zagotavljajo izhodišče za razvoj standardizirane metodologije za proučevanje socialnih omrežij v spletnih skupnostih, kjer je na voljo le malo neposrednih informacij o komunikacijskih vezeh.
COBISS.SI-ID: 30132573
Članek raziskuje vzorce družbene rabe medosebnih komunikacijskih tehnologij, ki jih lahko opazimo v današnjem zapletenem medijskem okolju, v katerem imajo ljudje na voljo veliko različnih kanalov za medosebno komuniciranje. Članek se začne s celovitim pregledom študij in raziskav o medosebnih komunikacijskih sredstvih. Avtorji ugotavljajo, da so te študije sicer učinkovite pri odgovarjanju na vprašanje, kot npr. zakaj je ena naprava bolj zaželena kot druga, vendar pa je ta pristop manj primeren za analizo vzorcev dejanske rabe medosebnih komunikacijskih naprav. Medtem ko se predstavljene študije opirajo na različne vzroke za uporabo določenih medijev (temeljijo predvsem na psiholoških teorijah motivacije in potreb), pa avtorji v članku predlagajo, da bi morala veljavna tipologija dejanske družbene rabe medosebnih medijev temelji na družbeni teoriji akcije, saj bi le tako našli splošne vzorce družbene rabe medosebnih komunikacijskih naprav.
COBISS.SI-ID: 30475613
Članek obravnava nov pristop k modeliranju posplošenih verjetnosti. Glavna prednost tega pristopa je, da omogoča splošen model, ki vključuje modeliranje tako odnosa do tveganja, kot odnos do negotovosti. Potreba po ločevanju obeh konceptov se je pojavila že od slavnih paradoksov Allaisa in Ellesberga. Nezmožnost hkratnega opisovanja odnosa do tveganja in do negotovosti je bila ena od glavnih težav uporabe modelov verjetnosti v teoriji odločanja.
COBISS.SI-ID: 30785117