Članek podaja smernice za države, ki nameravajo uvesti zavarovanje za brezposelnost. Analizira ključne značilnosti trga dela in institucionalne omejitve držav v razvoju, pomembne za delovanje zavarovanja za brezposelnost: velik obseg sive ekonomije, administrativne omejitve ter negotovost zaradi »političnih faktorjev«. Članek predlaga, da naj te države prilagodijo program zavarovanja, kakršnega poznajo države OECDja, svojim okoliščine, med drugim z vzpostavljanjem samozavarovanja (preko individualnih varčevalnih računov), dopolnjenega s solidarnostnim financiranjem, s poenostavitvijo nadzora nad iskanjem zaposlitve in z uporabo že obstoječih izvedbenih mehanizmov. Članek se ukvarja tudi z vprašanjem, ali naj države v razvoju uvedejo zavarovanje za brezposelnost.
COBISS.SI-ID: 11909537
Namen članka je oceniti učinke minimalne plače na zaposlenost mladih v Evropski uniji. Učinki so bili ocenjeni s panelno regresijsko analizo s stalnimi učinki na podatkih 18 držav članic Evropske unije z zakonsko določeno minimalno plačo v obdobju 1996–2011. Analiza je bila omejena na mlade delavce med 15. in 19. letom starosti in med 20. in 24. letom starosti. Rezultati kažejo negativen, statistično značilen učinek minimalne plače na zaposlenost, pri čemer je učinek večji pri mladih med 15. in 19. letom starosti. Učinek ostaja negativen in statistično značilen tudi ob upoštevanju drugih institucij na trgu dela. Na podlagi empiričnih ugotovitev zaključujem, da morajo biti države Evropske unije bolj previdne pri vzpostavljanju minimalne plače za mlade delavce, saj je mogoče, da so bili učinki na zaposlenost mladih podcenjeni.
COBISS.SI-ID: 4767447
Prispevek obravnava politike prožne varnosti v državah Evropske unije in preučuje povezanost med elementi politike prožne varnosti (tj., zakonodaja na področju varovanja zaposlitve, programi vseživljenjskega učenja, aktivne in pasivne politike trga dela) in rastjo produktivnosti dela in celotne faktorske produktivnosti. Analiza obsega 20 držav članic med leti 1991 in 2008. Rezultati empirične analiza kažejo na obstoj velikih razlik v uresničevanju politik prožne varnosti med državami Evropske unije, pri čemer so najmanj uspešne nove države članice, še posebej na področju ukrepov aktivne politike trga dela in vseživljenjskega učenja. Nadaljnja analiza na panelnih podatkih kaže, da imajo aktivne politike trga dela in vseživljenjsko učenje statistično značilen pozitiven vpliv na rast produktivnosti dela in celotne faktorske produktivnosti. Na drugi strani, rigidna delovna zakonodaja in visoki izdatki za pasivne politike trga dela negativno vplivajo na rast produktivnosti.
COBISS.SI-ID: 4795095