Namen članka je oceniti učinke minimalne plače na zaposlenost mladih v Evropski uniji. Učinki so bili ocenjeni s panelno regresijsko analizo s stalnimi učinki na podatkih 18 držav članic Evropske unije z zakonsko določeno minimalno plačo v obdobju 1996–2011. Analiza je bila omejena na mlade delavce med 15. in 19. letom starosti in med 20. in 24. letom starosti. Rezultati kažejo negativen, statistično značilen učinek minimalne plače na zaposlenost, pri čemer je učinek večji pri mladih med 15. in 19. letom starosti. Učinek ostaja negativen in statistično značilen tudi ob upoštevanju drugih institucij na trgu dela. Na podlagi empiričnih ugotovitev zaključujem, da morajo biti države Evropske unije bolj previdne pri vzpostavljanju minimalne plače za mlade delavce, saj je mogoče, da so bili učinki na zaposlenost mladih podcenjeni.
COBISS.SI-ID: 4767447
Prispevek obravnava politike prožne varnosti v državah Evropske unije in preučuje povezanost med elementi politike prožne varnosti (tj., zakonodaja na področju varovanja zaposlitve, programi vseživljenjskega učenja, aktivne in pasivne politike trga dela) in rastjo produktivnosti dela in celotne faktorske produktivnosti. Analiza obsega 20 držav članic med leti 1991 in 2008. Rezultati empirične analiza kažejo na obstoj velikih razlik v uresničevanju politik prožne varnosti med državami Evropske unije, pri čemer so najmanj uspešne nove države članice, še posebej na področju ukrepov aktivne politike trga dela in vseživljenjskega učenja. Nadaljnja analiza na panelnih podatkih kaže, da imajo aktivne politike trga dela in vseživljenjsko učenje statistično značilen pozitiven vpliv na rast produktivnosti dela in celotne faktorske produktivnosti. Na drugi strani, rigidna delovna zakonodaja in visoki izdatki za pasivne politike trga dela negativno vplivajo na rast produktivnosti.
COBISS.SI-ID: 4795095
Članek proučuje vpliv tranzicije v tržno gospodarstvo na razmerje med plačami in produktivnostjo glede na demografske značilnosti in skozi čas. Na podlagi obširne longitudinalne baze podatkov za desetletno obdobje članek analizira relativno razmerje med plačami in produktivnostjo delavcev glede na starost, izobrazbo in spol v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so je v prvih desetih letih tranzicije razmerje med relativnimi plačami in produktivnostjo različnih vrst delavcev močno spremenilo, vendar je ostalo daleč od ravnovesnih vrednosti, kjer bi bilo razmerje plač enako razmerju mejnih proizvodov dela. Ekonometrične ocene kažejo, da so se razlike med relativno plačo in produktivnostjo za starejše delavce zmanjšale, za višje izobražene delavce povečale, za ženske pa ostale relativno nespremenjene.
COBISS.SI-ID: 1251966
Članek raziskuje relativni pomen različnih dejavnikov pri določanju plač na novo zaposlenih delavcev. Rezultati kažejo, da so splošne razmere na trgu dela manj pomemben dejavnik kot notranja struktura plač pri določanju prvotne plače novih delavcev, pri čemer imajo notranji dejavniki še posebej pomembno vlogo kadar je stopnja brezposelnosti večja. Ugotovitev lahko pojasnimo z pomenom pravičnosti in težnji po preprečevanju morebitnega negativnega vpliva na prizadevnost zaposlenih. Kljub na splošno manjšemu pomenu zunanjih dejavnikov v vseh državah vseeno obstajajo pomembne razlike po posameznih državah. Razlike med državami lahko pojasnimo z institucionalnimi dejavniki (vlogo socialnih partnerjev); države, v katerih so kolektivne pogodbe bolj razširjene ter je pokritost s kolektivnimi pogodbami višja, v večji meri navajajo notranje plačne strukture kot glavni dejavnik pri določanju plač. Znotraj posameznih državah obstajajo pomembne razlike glede na lastnosti podjetij ter njihove delovne sile; pri čemer so zunanji dejavniki še posebej pomembni pri bolj zahtevnih poklicih.
COBISS.SI-ID: 1199742
To je prvi članek, ki na podlagi ekonometrične ocenitve dejavnikov stopnje zaposlovanja prejemnikov nadomestila za brezposelnost v Čilu empirično ugotavlja, ali individualni računi internalizirajo stroške brezposelnosti. S kombinacijo javnega zavarovanja v obliki solidarnostnega sklada s samozavarovanjem v obliki individualnih računov zavarovanja za brezposelnost čilski program zavarovanja uvaja nov, inovativen model. Članek ugotavlja, da je verjetnost prehoda v zaposlenost med prejemniki, ki se poslužujejo solidarnostnega sklada, v prvih mesecih prejemanja manjša od verjetnosti prehoda tistih, ki se poslužujejo samo svojih individualnih računov. Nadalje, med prejemniki, ki se poslužujejo solidarnostnega sklada, je ugotovljena verjetnost prehoda v zaposlenost pozitivno povezana s stanjem na individualnih računih, med prejemniki, ki se poslužujejo samo svojih individualnih računov, pa ne. Te ugotovitve se skladajo s teoretičnimi predikcijami pri predpostavki internalizacije stroškov, ker pa obstajajo tudi alternativne interpretacije, povezane s selekcijo pri uporabi solidarnostnega sklada, vzročnost analiziranih povezav ni nedvoumno dokazana.
COBISS.SI-ID: 4465879