Članek preučje učinke uvedbe novega zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013. Ta zakon je uvedel pomembne spremembe v smeri zmanjševanja segmentacije na trgu dela, tako z večanjem direktnih stroškov zaposlitve za določen čas v primerjavi z zaposlitvijo za nedoločen čas, kot tudi s poenostavljanjem postopka odpuščanja delavcev zaposlenih za nedoločen čas. Članek temelji na bogati podatkovni bazi, ki zajema zaposlitveno zgodovino, skupaj s plačami, za vse udeležence trga dela v Sloveniji. Članek uporablja kvazi-ekperimentalni pristop, tako da primerja razlike v rezultatih na trgu dela za delavce, ki so zaposleni za nedoločen in za določen čas, pred in po zakonodajni spremembi. Članek ugotovlja, da je reforma dosegla svoje zastavljene cilje tako glede zmanjšanja segmentacije na trgu dela kot glede izboljšanja dostopa do delovnih mest za ranljive skupine, saj je: (i) povečala verjetnost zaposlovanja za nedoločen čas tako prek prehoda iz zaposlitve za nedoločen čas kot iz brezposelnosti, in (ii) izboljšala dostopnost do zaposlitve za nedoločen čas tako za mlade kot tudi starejše delavce.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 1538201540Namen doktorske disertacije je ovrednotiti učinke dviga minimalne plače v marcu 2010 na prehajanje delavcev iz zaposlenosti, med zaposlitvami in iz brezposelnosti v zaposlitev, s poudarkom na ranljivih skupinah na trgu dela, učinke na porazdelitev plač in učinke na produktivnost slovenskih podjetij. Doktorska disertacija izkorišča zakonodajno spremembo minimalne plače v marcu 2010 kot zunanji vir variacije. Ta omogoča uporabo kvazieksperimentalnega pristopa in metode razlika v razlikah. Empirična analiza uporablja obsežne podatkovne zbirke, ki pokrivajo vse zaposlene in brezposelne osebe ter vsa registrirana podjetja v Sloveniji. Prednost bogate podatkovne osnove je, da omogoča neposredno identifikacijo delavcev, ki so bili podvrženi zakonski spremembi, glede na njihov položaj v porazdelitvi plač, in spremljanje njihovih tokov med različnimi statusi na trgu dela v času pred in po spremembi zakonodaje. Ugotovitve empirične analize doktorske disertacija kažejo, da je novi zakon dodatno povečal verjetnost prehajanja iz zaposlitve v brezposelnost in/ali neaktivnost ter med zaposlitvami za delavce, ki so bili podvrženi zakonski spremembi. Na drugi strani, minimalna plača otežuje prehajanje iz brezposelnosti v zaposlenost, ki se z novim zakonom še dodatno poslabša za mlade delavce. Dvig minimalne plače je dodatno okrepil zgostitev plač v spodnjem delu porazdelitve plač in vplival tudi na porazdelitev višjih plač. Dvig minimalne plače je prav tako pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in v dejavnostih, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 22266342Članek preučuje učinke povečanje nadomestitvene stopnje nadomestila za brezposelnost, uvedenega v letu 2011, na verjetnost zaposlitve prejemnikov denarnega nadomestila. Članek uporablja podatke iz registra brezposlenih –prejemnikov nadomestila za brezposelnost in izrablja dejstvo, da je zakonodajna sprememba selektivno povečala nadomestitveno stopnjo za nekatere skupine delavcev, medtem ko je le-ta ostala nespremenjena za nekatere druge, kar omogoča kvazi-eksperimentalni pristop. Članek ugotavlja, da povečanje nadomestitvene stopnje občutno zmanjšuje verjetnost prehoda iz brezposelnosti v zaposlenost, pri čemer ocenjuje stopnjo elastičnosti verjetnosti prehoda glede na nadomestitveno stopnjo na 0,7 do 0,9. Rezultati tudi kažejo, da povečanje nadomestitvene stopnje nadomestila za brezposelnost ne vpliva na verjetnost zaposlitve za tiste brezposlene, katerih razlog za brezposelnost je stečaj delodajalcev, in da so učinki povečanja nadomestitvene stopnje prisotni samo na prehode v zaposlitev, ne pa tudi za prehode v neaktivnost.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 1538098116Članek podaja smernice za države, ki nameravajo uvesti zavarovanje za brezposelnost. Analizira ključne značilnosti trga dela in institucionalne omejitve držav v razvoju, pomembne za delovanje zavarovanja za brezposelnost: velik obseg sive ekonomije, administrativne omejitve ter negotovost zaradi »političnih faktorjev«. Članek predlaga, da naj te države prilagodijo program zavarovanja, kakršnega poznajo države OECDja, svojim okoliščine, med drugim z vzpostavljanjem samozavarovanja (preko individualnih varčevalnih računov), dopolnjenega s solidarnostnim financiranjem, s poenostavitvijo nadzora nad iskanjem zaposlitve in z uporabo že obstoječih izvedbenih mehanizmov. Članek se ukvarja tudi z vprašanjem, ali naj države v razvoju uvedejo zavarovanje za brezposelnost.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 11909537Knjiga ponuja pregled in oceno sistemov odpravnin po svetu in njihovega zgodovinskega razvoja ter ekonomske upravičenosti. Knjiga prav tako predstavlja pristope nedavnih reform na področju odpravnin v Avstriji, Čilu in Južni Koreji in ponuja nadaljnje usmeritve državam pri reševanju vprašanj na področju odpravnin, nadomestil za brezposelnost in pokojninskih shem. Avtorji tudi razvijejo in empirično preverijo tri predpostavke o ekonomski upravičenosti odpravnin: (1) odpravnina je primitivna oblika varstva dohodka delavcev; (2) je instrument, ki krepi človeške vire in delovno učinkovitost zaposlenih; in (3) je instrument, ki varuje delovna mesta.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 4464087