Znanstveni članek analizira regionalizem in možnosti za njegovo uvedbo (zlasti v jugovzhodni Evropi) kot možna orodja za uspešno upravljanje različnosti v pluralnih in notranje raznolikih družbah. Pri tem poudarja, da je regionalizem kot specifična oblika teritorialne avtonomije le eden od konceptov in mehanizmov, ki jih je mogoče uporabiti v sozvočju in koordinirano z ostalimi mehanizmi (npr. ne-teritorialne avtonomije). Uspešne strategije upravljanja različnosti ter politike, programi in dejavnosti za njihovo uresničevanje so lahko učinkovito sredstvo za zagotavljanje stabilnosti in okvir za enakopravno sodelovanje in miroljubno sožitje v pluralnih družbah. Avtor v prispevku analizira teritorialne in ne-teritorialne avtonomije, regionalizem in federalizem ter njihovo potencialno uporabno vrednost v jugovzhodni Evropi, kjer bi se lahko uveljavili kot dejavniki in orodja za zagotavljanje miru in stabilnosti v regiji. Ti koncepti in pristopi so še zlasti pomembni v razdeljenih družbah (divided societies), kjer obstaja večja verjetnost zaostrovanja konfliktov. Sklepni del prispevka, zasnovan kot »policy paper« ponuja strateška priporočila na področju upravljanja različnosti za države v regiji, ki so posebej namenjena vladam in akterjem civilne družbe, nakazujejo pa možne korake in aktivnosti, ki lahko prispevajo k promociji in uveljavljanju regionalizma in avtonomij v državah regije ter s tem prispevajo tudi k miru in stabilnosti v regiji in v Evropi.
COBISS.SI-ID: 12434253
Članek izpod peresa članice projektne skupine Mateje Sedmak in drugih soavtoric predstavlja izzive v preučevanju medetničnih odnosov v medkulturni perspektivi. Pri tem se fokusira na dve dimenziji, ki ju definira kot »konceptualno« in »politično«. Analiza izzivov v proučevanju medetničnih odnosv v medkulturni perspektivi pretežno bazira na primerjavi petih držav in sicer Slovenije, Avstrije, Anglije, Italije in Cipra.
COBISS.SI-ID: 1536224708
Prostor Gorskega kotarja je bil skozi zgodovino prostor različnih migracijskih procesov, ki so vplivali na etnične značilnosti tega območja. Posebej je bilo intenzivno priseljevanje v kraje, ki so bližje Kolpi in Čabranki. Razloge priseljevanja prebivalstva in intenzivnost njihovega prihajanja, je možno videti v zapisih v knjigah status animarum (slo. družinske knjige). V družinskih knjigah so zabeleženi razlogi prihoda ali odhoda posameznikov kot tudi celotnih družin. Na temeljih teh zapiskov možno je pridobiti pregled za določeni geografski prostor in določeno zgodovinsko-politično obdobje. Ta spoznanja so relevantna in verodostojna podlaga za teoretična razmišljanja kot tudi za nadaljnjo komparativno analizo.
COBISS.SI-ID: 12361549