Vodja projekta prof. Jure Piškur je bil nagrajen leta 2012, podelili so mu priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije za raziskovalne dosežke in raziskovalno aktivnost v Sloveniji in tujini.
E.01 Domače nagrade
To je bilo zaključno plenarno predavanje na 31. mednarodnem specializiranem simpoziju o kvasovkah ISSY v Novi Gorici / Vipavi (Slovenija), ki ga imel J. Fay. Saccharomyces pogosto najdemo v povezavi z drevesi, zlasti vrste iz rodu Quercus. Poleg dreves, lahko kvasovko Saccharomyces cerevisiae najdemo tudi v vinogradniških tleh, grozdju, moštu. Medtem ko ima večina vinskih sevov S. cerevisiae evropsko poreklo, S. cerevisiae ne najdemo pogosto na drevesih v Evropi, pri čemer sta Portugalska in Španija izjemi. Tako ostaja izvor vinskih kvasovk še povsem neznan. V tej študiji smo proučevali prisotnost vrst rodu Saccharomyces v vinogradih in gozdovih v Sloveniji. Ugotovili smo, da sta obe vrsti S. cerevisiae in S. paradoxus znotraj in zunaj vinogradov. Vendar pa je bila S. cerevisiae v gozdnih vzorcih bolj redko prisotna. S populacijsko genomsko analizo bomo preverili ali se ti sevi kvasovk, ki so del vinogradniške ali gozdne populacije med seboj genetsko razlikujejo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3596283Organizacija mednarodnega simpozija ISSY31 v Vipavi/ Novi Gorici Med 9. in 12. oktobrom 2014 je v hotelu Perla v Novi Gorici ter na Univerzi v Novi Gorici, na lokaciji Lanthieri v Vipavi, potekal 31. mednarodni specializirani simpozij o kvasovkah ISSY (ang. 31st International Specialized Symposium on Yeast, ISSY31) na temo fermentacij s kvasovkami. Na simpoziju je sodelovalo 250 udeležencev iz 33 različnih držav. Simpozij je bil med drugim posvečen delu nedavno preminulega prof. Jureta Piškurja, ki je bil pobudnik in glavni organizator konference ISSY31. Poleg Univerze v Novi Gorici so Simpozij organizirali Univerza v Lundu (Švedska), Institut »Jožef Stefan« ter podjetje Jubi kinase ApS.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 275780352V zadnjih letih je bilo le nekaj vrst kvasovk uporabljenih za komercialne fermentacije mošta pri pridelavi vina. Projekt EU ITN Cornucopia poskuša obrniti ta trend. V okviru projekta se je izvedel “screening” približno nekaj sto izolatov kvasovk zbirke CBS z namenom opredeliti, katere nove vrste imajo obetaven aromatski potencial, ki bi ga lahko uvedli za proizvodnjo vina. Uporabili smo nekatere od teh kvasovk za fermentacijo mošta sorte 'Rebula' z namenom povečanja aromatskega profila vina. V našem poskusu smo izvedli zaporedne fermentacije, začenši z novimi vrstami kvasovk in po nekaj dneh dodali komercialni sev Saccharomyces cerevisiae. Spremljali smo dinamiko populacije različnih kvasovk, aromatski profil, porabo sladkorja in kopičenje etanola. Senzorična analiza mladega vina je pokazala, da sta predvsem dve kvasovki obogatili aromatski profil mladega vina.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3243003