V raziskavi smo preučevali, kako različni načini pridelave (integrirana, ekološka, biodinamična, konvencionalna ter kontrola) vplivajo na biokemično sestavo strokov fižola (Phaseolus vulgaris L.) cv. Top Crop. Z metodo HPLC smo ugotavljali vpliv načina pridelave na vsebnost organskih kislin in sladkorjev, z sistemom HPLC-MS pa smo identificirali fenolne snovi ter spremljali razlike v njihovi vsebnosti. Biokemična sestava fižola je bila podobna pri vseh načinih pridelave, je pa imel način pridelave vpliv na vsebnost različnih snovi. Fižol iz konvencionalne pridelave je vseboval najnižje vsebnosti glukoze, fruktoze, askorbinske kisline in številnih fenolnih snovi iz različnih skupin. Stroki fižola, pridelanega na integriran način, so imeli nizke vsebnosti nekaterih sladkorjev, kot na primer glukoze in saharoze, hkrati pa najvišje vsebnosti katehina in njegovih dimerov (procianidinov) ter derivatov vanilne kisline. Oba načina ekološke pridelave in kontrolno obravnavanje so se odrazili v višji vsebnosti sladkorjev v strokih ter v manjši vsebnosti katehina in nekaterih drugih fenolnih snovi. S poskusom smo pokazali, da lahko z načinom pridelave vplivamo na snovi v strokih, ki določajo okus ter na vsebnost snovi, ki so pomembne za zdravje ljudi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7482233Pri sorti ‘Clery’smo spremljali učinek okužbe z glivo Colletotrichum nymphaeae na vsebnost sladkorjev, organskih kislin in posameznih fenolov. Primarne metabolite smo analizirali s pomočjo HPLC-RI-PDA, fenolne snovi pa s HPLC-PDA-MS. Zaradi okužbe z glivo Colletotrichum nymphaeae se je povečala vsebnost fruktoze in glukoze ter zmanjšala vsebnost saharoze in organskih kislin v plodovih. Tako v pritlikah kot v plodovih so bili prisotni derivati elagne kisline, flavanoli in flavonoli. V plodovih smo poleg tega določili štiri antocianine. Vsebnosti posameznih fenolnih snovi iz različnih skupin so se razlikovale med okuženimi in zdravimi plodovi. V okuženih plodovih se je povečala predvsem količina derivatov elagne kisline, flavonolov je bilo v glavnem ob infekciji manj, medtem ko se je vsebnost flavanolov in antocianov povečala s stopnjo infekcije. V pritlikah se je količina derivatov elagne kisline bodisi povečala ali zmanjšala, procianidinov v večini primerov zmanjšala, flavonolov pa povečala. Razlike so bile manj izrazite kot v plodovih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4318824Nova spoznanja o pomenu jagodičja (jagode, maline, robide, ribezi, kosmulje, borovnice, brusnice, bezeg, aronija, dren …) so veliko prispevala k povečani porabi in proizvodnji tega sadja. Prednosti so v izjemno lepem izgledu, bogati prehranski vrednosti, enostavni pridelavi na manjših površinah in domačem vrtu ter ne nazadnje v ekonomičnosti pridelave. V priročniku so zbrani številni koristni nasveti in opisane posamezne vrste, priporočila za izbiro primernega rastišča, tal, sadik in časa sajenja. Nadalje so opisani načini oskrbe jagodičja prek leta in varstvo pred škodljivci in boleznimi. V zadnjem delu knjige avtorica navaja tudi nekaj predlogov za uporabo jagodičja, tako svežega kot zamrznjenega, posušenega, kandiranega in predelanega.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 256190720Uporabni rezultati, ki smo jih dobili pri proučevanju glive iz rodu Colletotrichum so bili predstavljeni na 3. slovenskem sadjarskem kongresu z mednarodno udeležbo. Poudarek je bil na predstavitvi bolezni, škodi, ki jo povzroča na živicah in količini in kakovosti pridelka. Okužba s C. simmondsii je povzročila zmanjšanje vsebnosti saharoze in povečanje vsebnosti fruktoze in glukoze v plodovih jagod, jabolčna kislina pa se je značilno zmanjšala po okužbi. V živicah smo določili 12 različnih oblik elagne kisline, 9 flavanolov in 8 flavonolov ter v plodovih 9 oblik elagne kisline, 6 flavanolov, 7 flavonolov in 4 antociane. Ker smo opazovali razvoj bolezni od prvih znakov do popolno okuženih plodov in okužene ter zdrave živice, smo lahko videli, da so se značilne spremembe v fenolni sestavi pojavile že ob začetku okužbe z boleznijo. Posebej elagna kislina, flavanoli in antociani so se značilno povečali že v začetni fazi okužbe plodov, medtem ko se je vsebnost flavonolov zmanjšala v primerjavi z neokuženimi plodovi. Elagna kislina in procianidini v živicah so se različno odražali na okužbo, saj se je vsebnost nekaterih povečala in drugih zmanjšala, značilno so se povečali le flavonoli.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7331193V okviru 11. slovenskega posveta o varstvu rastlin z mednarodno udeležb je bilo izvedeno predavanje o vplivu načina pridelave na fenolno sestavo stročjega fižola (Phaseolus vulgaris L.) cv. Top Crop. S sistemom HPLC-MS smo identificirali fenolne snovi ter spremljali razlike v njihovi vsebnosti. Biokemična sestava fižola je bila podobna pri vseh načinih pridelave, je pa imel način pridelave vpliv na vsebnost različnih snovi. Fižol iz konvencionalne pridelave je vseboval nižje vsebnosti številnih fenolnih snovi iz različnih skupin. Stroki fižola, pridelanega na integriran način, so najvišje vsebnosti katehina in njegovih dimerov (procianidinov) ter derivatov vanilne kisline. Oba načina ekološke pridelave in kontrolno obravnavanje so se odrazili v manjši vsebnosti katehina in nekaterih drugih fenolnih snovi. S poskusom smo pokazali, da lahko z načinom pridelave vplivamo na snovi v strokih, ki določajo okus ter na vsebnost snovi, ki so pomembne za zdravje ljudi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 7699065