Uspeh zdravljenja kronične mieloične levkemije naj bi bil po literaturnih podatkih močno pogojen z aktivnim transportom učinkovine v tarčno celico. Metode za analitsko ovrednotenje znotrajceličnih koncentracij so redke in običajno vezane na uporabo radioaktivno označenih spojin. Tako tudi metoda za določanje koncentracije imatiniba v granulocitih v literaturi še ni bila objavljena. Da bi lahko podrobneje pročili privzem imatiniba v omenjene celice, smo v pripravo vzorca za merjenje celičnih koncentracij učinkovine vpeljali dvostopensko koncentriranje celičnega ekstrakta, pridobljen koncentrat pa analizirali z LC-MS/MS metodo. Zanesljivost in občutljivost pridobljenih meritev je bila potrjena z uspešno validacijo vseh potrebnih parametrov metode do limite kvantifikacije 0,5 ng imatiniba/ 106 celic pri razmerju signal/šum 670. Le 6 mL krvi potrebne za obravnavo posameznega bolnika dodatno dopolnjuje uporabnost vpeljane metode. Metoda je bila za klinično uporabo preiskušena na vzorcu 13 bolnikov s KML zdravljenih z imatinibom, katerih določene znotrajcelične koncentracije so bile vse znotraj validiranega območja koncentracij. Določanje znotrajcelične koncentracije imatiniba v granulocitih in nekatere dodatne meritve nam bodo služile za nadaljne raziskave vpliva dejavnikov, ki poleg plazemske koncentracije določajo posameznikov odgovor na zdravljenje z imatinibom. Poleg tega bi opisana metoda lahko služila tudi za individualizacijo odmerjanja zdravila na osnovi dejanskega privzema imatiniba v celice.
COBISS.SI-ID: 3441521
Imatinib je močan selektivni zaviralec tirozinskih kinaz, ki se uporablja za zdravljenje kronične mieloične levkemije in gastrointestinalnega stromalnega tumorja. Čeprav je dobro znano, da se učinkovina kot substrat veže na različne prenašalne proteine, ki so aktivni tudi v črevesju, mehanizem absorpcije in eliminacije imatiniba v črevesju še ni dobro proučen. S tem namenom smo segmente podganjega črevesa vpeli v Sweetana Grass difuzijske celice, izmerili permeabilnostne koeficiente imatiniba in njegovega aktivnega metabolita N-desmetil imatiniba v obeh smereh z oziroma brez specifične in splošne inhibicije aktivnega transporta ter izračunali efluksno razmerje. Naši rezultati kažejo, da je visoka biološka uporabnost imatiniba zelo verjetno rezultat aktivne absorpcije učinkovine iz črevesa, njena aktivna eliminacija pa je posledica sinergističnega delovanja organskega kationskega prenašalca 1 na bazolateralni strani membrane in dodatno aktivnostjo dveh efluksnih prenašalcev (P-glikoproteina in BCRP) na apikalni membrani enterocita podgane. Za N-desmetil imatinib je bilo ugotovljeno, da je v njegov prehod iz krvi v prebavni trakt vpleten le P-glikoprotein.
COBISS.SI-ID: 3566705