Več literaturnih virov opisuje pomen vstopa imatiniba v tarčne celice s pomočjo organskega kationskega prenašalca 1 (OCT1). Domneva se tudi, da bi določanje aktivnosti OCT1 pri bolnikih s KML lahko prispevalo k napovedi uspešnosti zdravljenja z imatinibom. Naveden prispevek opisuje metodo določanja privzema imatiniba v celice, ki bi bila do analitskega dela lahko uporabljena tudi v hematološkem laboratoriju. Tako smo mononuklearne celice (MNC) in granulocite (Gran) zdravega prostovoljca pred ali po ločevanju na Ficoll-u inkubirali v raztopini imatiniba z oz. brez inhibitorja OCT1 prazosina. Po inkubaciji smo celice sprali, jih lizirali s tekočim dušikom, nato pa učinkovino ekstrahirali z organskimi topili. Koncentracijo učinkovine v ekstraktu smo po predhodnem koncentriranju le tega določili z LC-MS/MS metodo. Pridobljeni rezultati se ujemajo s podatki opisanimi v literaturi. Z opisano metodo želimo preveriti povezanost aktivnosti OCT1 z uspehom zdravljenja z imatinibom tudi na slovenski populaciji bolnikov s KML.
COBISS.SI-ID: 3414641
Znano je, da je učinek zdravljenja s tirozinkinaznimi inhibitorji (TKI) močno pogojen z ustreznim odmerjanjem in rednim jemanjem zdravila. Zato je tudi terapevtsko spremljanje koncentracije imatiniba ena od možnosti vodenja bolnika pri zdravljenju s tem zdravilom. Metod določanja plazemskih koncentracij imatiniba in ostalih dveh tirozinkinaznih inhibitorjev, dasatiniba in nilotiniba, je veliko. V zadnjem času se je zaradi razvoja zelo občutljivih tehnik analize v ta namen v praksi ponovno uveljavila tudi metoda določanja učinkovin iz krvnega madeža (DBS, dried blood spot), pri kateri lahko koncentracijo učinkovine določimo iz majhnega madeža krvi. V članku Simultaneous measurement of imatinib, nilotinib and dasatinib in dried blood spot by ultra high performance liquid chromatography tandem mass spectrometry je opisana preprosta in hitra metoda za sočasno določanje vseh treh TKI-jev v krvi bolnikov. Princip metode je preprost: na DBS kartico nanesemo 10 μL krvi bolnika, po sušenju krvni madež izrežemo iz kartice in prenesemo na mikrotitrsko ploščo z ekstrakcijo na trdni fazi (Captiva ND lipids). Na ploščo nanesemo tudi interni standard D8-imatinib, nato pa spojini ekstrahiramo s pomočjo vakuuma z metanolom, kateremu je dodane 1% formične kisline. Dobljeni ekstrakt analiziramo z LC-MS-MS metodo. Razvita metoda je bila validirana glede na specifičnost, selektivnost, linearnost odziva, točnosti in natančnosti. S primerjavo plazemskih in DBS meritev koncentracij na 13 bolnikih smo lahko potrdili klinično uporabnost te metode pri terapevtskem spremljanju koncentracij TKI-jev v krvi.
COBISS.SI-ID: 3292273
Pri bolnikih s kronično mieloično levkemijo (KML) lahko pridobljene mutacije v kinazni domeni proteina BCR-ABL1 prispevajo k neučinkovitemu zdravljenju z zaviralcem tirozinske kinase (TK). Z našim delom želimo napraviti mutacijsko analizo v skupini bolnikov s KML, ki so jih zdravili z zaviralcem TK in ki niso dosegli glavnega molekularnega odgovora (MolO) v najmanj 18 mesecih ali pa so ga izgubili. S sekvenciranjem in ASO-PCR smo pri enem od 9 bolnikov s KML dokazali prisotnost mutacije T315I. Pri drugem bolniku smo s sekvenciranjem ugotovili tiho mutacijo p.Glu499Glu. Mutacije so najverjetneje redke pri bolnikih s KML, ki niso dosegli glavnega MolO najmanj po 18 mesecih ali so ga izgubili. Ugotovitev mutacije T315I, odporne na zaviralce TK (imatinib, nilotinib, dasatinib), v naši raziskavi kaže, da je analizo mutacij v BCR-ABL1 smiselno opraviti pri tej skupini bolnikov.