Testi za merjenje poškodb DNK po obsevanju z ionizirajočim sevanjem in testi genotoksičnosti kemikalij in farmacevtskih proizvodov, pesticidov, aditivov ter kozmetičnih proizvodov so pomembni za ocenitev zdravstvenih tveganj in so tudi zakonsko predpisani. Razvili smo nov test genotoksičnosti oz. celični biosenzorski sistem, ki temelji na stabilno transformirani celični linij raka jeter HepG2 z reporterskim genom DsRED, katerega izražanje je pod kontrolo p21 promotorja. Delovanje in občutljivost našega biosenzorskega sistema za odkrivanje poškodb DNK smo ovrednotili z genotoksičnimi agensi z znanim mehanizmom delovanja, kot so ionizirajoče sevanje in kemijski agensi cisplatin, metilmetansulfonat (MMS), benzo(a)piren (BaP) in vinblastin(VLB). Preliminarni rezultati so pokazali, da obsevanje in ostali testirani agensi povzročijo dozno odvisno indukcijo v fluorescenci. S temi rezultati smo pokazali, da je naš novi test uporaben kot hiter in preprost biosenzorski sistem za odkrivanje genetskih napak.
COBISS.SI-ID: 1366651
Namen raziskave je bil oceniti primernost p21 promotorja za z obsevanjem inducirano transkripcijsko ciljanje s končnim ciljem testirati terapevtsko učinkovitost kombinirane radio-genske terapije s terapevtskim genom za interlevkin 12 pod kontrolo p21 promotorja. Z uporabo reporterskih eksperimentalnih modelov smo dokazali, da se p21 promotor inducira z obsevanjem, da indukcija ni odvisna od doze in da ga lahko ponovno induciramo. Radio-genska terapija z interlevkinom 12 pod kontrolo p21 promotorja je imela dober protitumorski učinek s statistično značilnim zaostankom v rasti tumorjev, ki je bil primerljiv s tistim po terapiji s konstitutivnim promotorjem. S to raziskavo smo dokazali, da je p21 promotor primeren kandidat za transkripcijsko ciljanje. Radio-genske terapije z radio-induciblinim interlevkinom 12 je imela sinergistični protitumorski učinek v primerjavi s samo radioterapijo, s čimer smo potrdili terapevtska vrednost tega plazmida in dokazali njegovo uporabnost v kombinaciji z radioterapijo.
COBISS.SI-ID: 1643131
Enega izmed novih pristopov za gensko zdravljenje raka predstavlja razvoj vektorjev, ki bodo zagotovili izražanje transgena v točno določenem tipu celic. Članek opisuje uspešno pripravo plazmide DNA, ki vsebuje reporterski gen za zeleno fluorescirajoči protein (GFP) katerega izražanje je pod kontrolo promotorja za humani endotelin-1 (pENDO-EGFP). Izražanje reporterskega gena za GFP je bilo bistveno višje v tarčnih, za promotor specifičnih endotelijskih celicah v primerjavi z kontrolnimi ne endotelijskimi celicami. Izboljšano izražanje reporterskega gena za GFP je bilo doseženo po optimizaciji pogojev elektrogenskega prenosa v endotelijske celice. Dobljeni rezultati lahko pomagajo pri pripravi terapevtske plazmidne DNA, ki bi bila primerna za antiangiogeno gensko terapijo raka.
COBISS.SI-ID: 512362809
V nasprotju z obširnimi in vitro raziskavami, ki so pokazale povečan genski elektroprenos po spremembi smeri električnega polja, je zelo malo znano o učinkovitosti pulzov z dvojno polarnostjo in vivo. Namen naše raziskave je bil ovrednotiti učinek polarnosti pulzov in orientacije na uspešnost genskega elektroprenosa na tumorskem modelu mišjega fibrosarkoma z reporterskima plazmidoma, ki kodirata luciferazo in GFP. Naši rezultati so pokazali, da ni razlik pri aktivnosti luciferaze, z GFP transfeciranem področju ali intenziteti fluorescence med različnimi seti električnih pulzov. Inverzija polarnosti pulzov ni povečala genskega prenosa, nesignifikantno povečanje do 7-krat pa smo opazili po spremembi orientacije električnega polja pravokotno glede na začetno orientacijo. Opazili smo tudi transfekcijo okoliškega tkiva, kar pomeni, da ima lahko intratumorski genski elektroprenos sistemski učinek. Naši rezultati kažejo, da testirane modifikacije električnih pulzov niso signifikantno spremenile učinkovitosti genskega elektroprenosa v tumorjev LPB. Biološki dejavniki, kot je sestava tkiva, imajo lahko večji pomen in jih je potrebno upoštevati pri izboru parametrov električnih pulzov za spefična tkiva.
COBISS.SI-ID: 1687675
Aplikacija električnih pulzov je učinkovita metoda dostave genov in vivo in in vitro. Mehanizmi vstopa DNA v celico še niso razumljivi. Vedno več je ekspreimentalnih dokazov, da DNA vstopi v celico z endocitozo. Namen študije je bil pojasniti ali inhibitorji endocitoze, metil-β-ciklodekstrin (MβCD) , konkavalin in dinazor, ovirajo transfekcijsko učinkovitost genske elektroterapije (GET) in vitro na B16F1 mišjem melanomu in in vivo na m. tibialis cranialis pri miših. Študija je pokazala, da MβCD, generalnih inhibitor endocitoze, skoraj prepreči vstop plazmida v celico in vitro. ConA, inhibitor s klatrini posredovane endocitoze, ravnotako prepreči vstop plazmida v celico, a v manjšem obsegu. Dinazor, reverzni inhibitor dinamina, pa ne vpliva na učinkovanje GET. MβCD je zmanjšal učinkovanje GET in vivo in učinek je bil dolgotrajen.
COBISS.SI-ID: 1852795