Rak endometrija je najpogostejši ginekološki rak v razvitem svetu. Na osnovi histopatologije, klinične slike in epidemiologije rak endometrija v glavnem razdelimo v dve skupini: bolj pogosto obliko raka endometrija tipa 1, ki je povezana z izpostavljenostjo estrogenom in manj pogosto obliko tipa 2, ki je običajno ne povezujemo s prekomernim delovanjem estrogenov. V okviru članka smo pri raku endometrija pregledali študije o izražanju genov biosinteze, metabolizma faze I in II in genov, ki kodirajo za receptorje za estrogene, na ravni mRNA, proteinov in encimske aktivnosti. Komentirali smo potencialno vlogo spremenjenega izražanja teh genov v rakavem v primerjavi s kontrolnim tkivom v povezavi s kancerogenezo. Na osnovi objavljenih študij smo predlagali model metabolizma in delovanja estrogenov v pred-rakavem in rakavem tkivu endometrija, v katerem smo povdarili vlogo estrogenov pri razvoju napredovane oblike raka endometrija.
COBISS.SI-ID: 30741465
Namen te študije je bil preveriti koncentracije proteina glikodelin v vzorcih seruma in peritonealne tekočine bolnic z ovarijsko endometriozo. V študijo smo vključili 98 vzorcev seruma in peritonealne tekočine 57 bolnic z ovarijsko endometriozo in 42 zdravih žensk in bolnic z benignimi ovarijskimi cistami. Koncentracijo proteina glikodelin A smo izmerili z metodo ELISA. Ugotovili smo, da so koncentracije glikodelina statistično značilno višje pri bolnicah v primerjavi s kontrolami. Povišane koncentracije smo našli tako v proliferativni kot v sekretorni fazi menstruacijskega ciklusa. Koncentracije glikodelina A v peritonealni tekočini so bile več kot 10-krat višje od koncentracij v serumu. Ugotovili smo, da intenziteta in pogostost menstrualnih bolečin pozitivno korelira s koncentracijo glikodelina A. Določili smo 82,1 % in 79,7% občutljivost in 78,4% in 77,5% specifičnost glikodelina A v serumu in peritonealni tekočini kot biomarkerja endometrioze. Rezultati kažejo, da ima glikodelin A, sam ali v povezavi z drugimi biomarkerji, potencial kot diagnostični biomarker ovarijske endometrioze.
COBISS.SI-ID: 30458585
Rak endometrija povezujejo s povečano proliferacijo zaradi povečane koncentracije estrogenov in z zmanjšano diferenciacijo zaradi zmanjšane koncentracije zaščitnega progesterone, pa tudi retinojske kisline. Ta bolezen je prav tako povezana z vnetnimi procesi in sočasno povečano sintezo prostaglandinov. Človeška encima iz poddružine aldo-keto reduktaz 1B, AKR1B1 in AKR1B10 sodelujeta v teh procesih in bi lahko bila povezana z razvojem raka endometrija. Do sedaj izražanja AKR1B1 pri raku endometrija še niso proučevali, prisotnost AKR1B10 pa so zasledovali le na celični ravni. V okviru naše študije smo želeli razjasniti izražanje teh dveh genov na ravni mRNA, proteinov in celic. V 47 vzorcih raka endometrija in okolnega kontrolnega endometrija iste osebe smo izražanje teh dveh genov proučili z metodami PCR v realnem času, prenos western in z imunohistokemijskim barvanjem. Izražanje gena AKR1B1 je bilo zmanjšano na ravni mRNA in proteinov, medtem ko je bilo izražanje AKR1B10 na ravni mRNA povečano, na ravni proteinov pa ravno tako zmanjšano v rakavem endometriju. Imunohistokemijsko barvanje je razkrilo, da sta encima prisotna v epitelijskih celicah rakavega in kontrolnega endometrija. Povišane proteinske ravni encimov AKR1B1 in AKR1B10 v okolnem kontrolnem tkivu endometrija nakazujejo, da sta encima bolj pomembna v začetnih fazah razvoja endometrija. Prvi smo tako pokazali, da sta encima AKR1B1 in AKR1B10 prisotna v rakavem endometriju, njuno vlogo v patogenezi raka endometrija pa bo potrebno proučiti v nadaljnjih študijah.
COBISS.SI-ID: 30290905