Rak endometrija povezujejo s povečano proliferacijo zaradi povečane koncentracije estrogenov in z zmanjšano diferenciacijo zaradi zmanjšane koncentracije zaščitnega progesterone, pa tudi retinojske kisline. Ta bolezen je prav tako povezana z vnetnimi procesi in sočasno povečano sintezo prostaglandinov. Človeška encima iz poddružine aldo-keto reduktaz 1B, AKR1B1 in AKR1B10 sodelujeta v teh procesih in bi lahko bila povezana z razvojem raka endometrija. Do sedaj izražanja AKR1B1 pri raku endometrija še niso proučevali, prisotnost AKR1B10 pa so zasledovali le na celični ravni. V okviru naše študije smo želeli razjasniti izražanje teh dveh genov na ravni mRNA, proteinov in celic. V 47 vzorcih raka endometrija in okolnega kontrolnega endometrija iste osebe smo izražanje teh dveh genov proučili z metodami PCR v realnem času, prenos western in z imunohistokemijskim barvanjem. Izražanje gena AKR1B1 je bilo zmanjšano na ravni mRNA in proteinov, medtem ko je bilo izražanje AKR1B10 na ravni mRNA povečano, na ravni proteinov pa ravno tako zmanjšano v rakavem endometriju. Imunohistokemijsko barvanje je razkrilo, da sta encima prisotna v epitelijskih celicah rakavega in kontrolnega endometrija. Povišane proteinske ravni encimov AKR1B1 in AKR1B10 v okolnem kontrolnem tkivu endometrija nakazujejo, da sta encima bolj pomembna v začetnih fazah razvoja endometrija. Prvi smo tako pokazali, da sta encima AKR1B1 in AKR1B10 prisotna v rakavem endometriju, njuno vlogo v patogenezi raka endometrija pa bo potrebno proučiti v nadaljnjih študijah.
COBISS.SI-ID: 30290905
Trenutne neinvazivne metode za diagnostiko endometrioze niso dovolj občutljive in specifične. V naši študiji preiskovane in kontrolne skupine smo uporabili pristop tarčne metabolomike. Izbrali smo skupino 40 bolnic z endometriozo jajčnika, ki so jih zdravili z laparoskopsko odstranitvijo ektopičnega tkiva in kontrolno skupino 52 žensk, ki so se odločile za sterilizacijo. V vzorcih plazme smo analizirali 162 metabolitov, vključujoč glicerofosfolipide, sfingolipide in acilkarnitine. Posamezne metabolite smo kvantificirali z ESI-MS/MS metodo. Za ugotavljanje povezave med koncentracijo posameznih metabolitov oziroma razmerjih le-teh smo uporabili »odds ratio«. S postopno logistično regresijo smo izbrali najboljšo kombinacijo metabolitov, ki bi lahko služili kot biološki označevalci. Naši eksperimentalni rezultati so razkrili, da so koncentracije osmih metabolitov statistično značilno povišane pri bolnicah z endometriozo. Model, ki je vključeval koncentracijo hidroksisfingomielina SMOH C16:1 in razmerje med fosfatidilholinom PCaa C36:2 in eterskim fosfolipidom PCae C34:2 in je upošteval vpliv starosti in faktorja telesne teže je razkril presenetljivo 90 % občutljivost in 84.3 % specifičnost te kombinacije bioloških označevalev. Naši rezultati torej kažejo, da je endometrioza povezana s povečanimi koncentracijami sfingiomielinov in fosfatidilholinov, kar vpliva na lipidne signalne poti in lahko prispeva k zmanjšani apoptozi. Študije metaboloma so torej primerne za identifikacijo bioloških označevalcev, saj smo že z našo prvo tarčno študijo metaboloma našli model z veliko občutljivostjo in specifičnostjo s potencialom za diagnostiko ovarijske endometrioze.
COBISS.SI-ID: 30025945
Na ravni izražanja genov smo z metodo PCR v realnem času proučevali oksidativen metabolizem estrogenov v 31 vzorcih ovarijske endometrioze in 29 vzorcih normalnega endometrija. Preverili smo izražanje genov I. in II. faze metabolizma estrogenov. Proteinske ravni encimov CYP1B1, COMT, NQO1 in GSTP1 smo določali tudi z metodo prenosa western in z imunohistokemijskim barvanjem. V endometriotičnem tkivu smo zaznali, da je izražanje genov CYP1A1, CYP3A7 in COMT povečano, višja pa je tudi raven membransko vezane oblike proteina COMT. Izražanje genov CYP1B1, CYP3A5, SULT1A1 in NQO1 je bilo nespremenjeno, geni SULT1E1, SULT2B1, UGT2B7, NQO1 in GSTP1 pa so bili manj izraženi v tkivu ovarijske endometrioze v primerjavi s kontrolnim tkivom. V endometriotičnem tkivu smo zaznali tri oblike proteina NQO1, med temi je oblika NQO1c prisotna le v bolezenskem tkivu ne pa v kontrolnem endometriju. NQO1c tako predstavlja potencialni biološki označevalec endometrioze jajčnika. Naši rezultati torej kažejo, da je v endometriotičnem tkivu moten metabolizem estrogenov I. in II. faze, kar vodi v nastanek prekomernih količin metabolitov estrogenov, to pa se potencialno odraža tudi v povečanih koncentracijah teh metabolitov v plazmi oziroma serumu bolnic z ovarijsko endometriozo.
COBISS.SI-ID: 30367193