Trenutne neinvazivne metode za diagnostiko endometrioze niso dovolj občutljive in specifične. V naši študiji preiskovane in kontrolne skupine smo uporabili pristop tarčne metabolomike. Izbrali smo skupino 40 bolnic z endometriozo jajčnika, ki so jih zdravili z laparoskopsko odstranitvijo ektopičnega tkiva in kontrolno skupino 52 žensk, ki so se odločile za sterilizacijo. V vzorcih plazme smo analizirali 162 metabolitov, vključujoč glicerofosfolipide, sfingolipide in acilkarnitine. Posamezne metabolite smo kvantificirali z ESI-MS/MS metodo. Za ugotavljanje povezave med koncentracijo posameznih metabolitov oziroma razmerjih le-teh smo uporabili »odds ratio«. S postopno logistično regresijo smo izbrali najboljšo kombinacijo metabolitov, ki bi lahko služili kot biološki označevalci. Naši eksperimentalni rezultati so razkrili, da so koncentracije osmih metabolitov statistično značilno povišane pri bolnicah z endometriozo. Model, ki je vključeval koncentracijo hidroksisfingomielina SMOH C16:1 in razmerje med fosfatidilholinom PCaa C36:2 in eterskim fosfolipidom PCae C34:2 in je upošteval vpliv starosti in faktorja telesne teže je razkril presenetljivo 90 % občutljivost in 84.3 % specifičnost te kombinacije bioloških označevalev. Naši rezultati torej kažejo, da je endometrioza povezana s povečanimi koncentracijami sfingiomielinov in fosfatidilholinov, kar vpliva na lipidne signalne poti in lahko prispeva k zmanjšani apoptozi. Študije metaboloma so torej primerne za identifikacijo bioloških označevalcev, saj smo že z našo prvo tarčno študijo metaboloma našli model z veliko občutljivostjo in specifičnostjo s potencialom za diagnostiko ovarijske endometrioze.
COBISS.SI-ID: 30025945
Na ravni izražanja genov smo z metodo PCR v realnem času proučevali oksidativen metabolizem estrogenov v 31 vzorcih ovarijske endometrioze in 29 vzorcih normalnega endometrija. Preverili smo izražanje genov I. in II. faze metabolizma estrogenov. Proteinske ravni encimov CYP1B1, COMT, NQO1 in GSTP1 smo določali tudi z metodo prenosa western in z imunohistokemijskim barvanjem. V endometriotičnem tkivu smo zaznali, da je izražanje genov CYP1A1, CYP3A7 in COMT povečano, višja pa je tudi raven membransko vezane oblike proteina COMT. Izražanje genov CYP1B1, CYP3A5, SULT1A1 in NQO1 je bilo nespremenjeno, geni SULT1E1, SULT2B1, UGT2B7, NQO1 in GSTP1 pa so bili manj izraženi v tkivu ovarijske endometrioze v primerjavi s kontrolnim tkivom. V endometriotičnem tkivu smo zaznali tri oblike proteina NQO1, med temi je oblika NQO1c prisotna le v bolezenskem tkivu ne pa v kontrolnem endometriju. NQO1c tako predstavlja potencialni biološki označevalec endometrioze jajčnika. Naši rezultati torej kažejo, da je v endometriotičnem tkivu moten metabolizem estrogenov I. in II. faze, kar vodi v nastanek prekomernih količin metabolitov estrogenov, to pa se potencialno odraža tudi v povečanih koncentracijah teh metabolitov v plazmi oziroma serumu bolnic z ovarijsko endometriozo.
COBISS.SI-ID: 30367193
V tem članku smo pokazali, da je pri raku endometrija moten tudi metabolizem estrogenov I in II faze. V vzorcih raka endometrija smo našli nižje ravni genskih prepisov CYP1B1 in CYP3A7, višje ravni SULT2B1, UGT2B7, GSTP1; pri prepisu genov: COMT. CYP1A1, CYP3A5, SULT1E1 in SULT2A1 pa ni bilo statistično značilnih razlik. Izražanje CYP1B1 in COMT smo proučili tudi na ravni proteinov in celic z metodo western in z imunohistokemijskim barvanjem. Prvi smo zaznali višje ravni topne oblike proteina COMT v rakavem endometriju in višje ravni membransko vezane oblike proteina v kontrolnem endometriju.
COBISS.SI-ID: 27490009
Rak endometrija je najpogostejši ginekološki rak v razvitem svetu. Na osnovi histopatologije, klinične slike in epidemiologije rak endometrija v glavnem razdelimo v dve skupini: bolj pogosto obliko raka endometrija tipa 1, ki je povezana z izpostavljenostjo estrogenom in manj pogosto obliko tipa 2, ki je običajno ne povezujemo s prekomernim delovanjem estrogenov. V okviru članka smo pri raku endometrija pregledali študije o izražanju genov biosinteze, metabolizma faze I in II in genov, ki kodirajo za receptorje za estrogene, na ravni mRNA, proteinov in encimske aktivnosti. Komentirali smo potencialno vlogo spremenjenega izražanja teh genov v rakavem v primerjavi s kontrolnim tkivom v povezavi s kancerogenezo. Na osnovi objavljenih študij smo predlagali model metabolizma in delovanja estrogenov v pred-rakavem in rakavem tkivu endometrija, v katerem smo povdarili vlogo estrogenov pri razvoju napredovane oblike raka endometrija.
COBISS.SI-ID: 30741465
Z namenom identifikacije novih bioloških označevalcev endometrioze smo izbrali 152 genov iz baze podatkov GeneLogic, ki vključuje rezultate ekspresijskih študij celotnega genoma pri ovarijski endometriozi, dodali pa smo tudi 20 genov povezanih z metabolizmom in delovanjem estrogenov. Z analizo z mrežami nizke gostote smo preverili izražanje izbranih 172 genov v 11 vzorcih ovarijske endometrioze in 9 vzorcih kontrolnega endometrija. PCA analiza je razkrila jasno ločitev ekspresijskih podatkov v skupino bolnic z endometriozo in zdravih oseb. Med 179 geni je bilo 78 genov diferencialno izraženih. Na osnovi "Ingenuity" analize smo gene razvrstili v skupine glede na njihovo biološko vlogo. Analize so razkrile, da je 32 diferenčno izraženih genov povezanih z estrogeni, od teh jih 23 prej niso povezovali z endometriozo. Funkcionalna analiza je razkrila, da je 25 oz. 22 genov povezanih z biološkim terminom "sekretorni" in "ekstracelularni". Diferenčno izražanje 4 od 5 izbranih genov povezanih z metabolizmom in delovanjem estrogenov (ESR1, ESR2, PGR in BGN) smo potrdili tudi z imunohistokemijo. Naša študija je tako razkrila diferenčno izražanje genov, ki kodirajo za potencialne biološke označevalce ali tarče za razvoj zdravil, pa prej niso bili povezani z endometriozo.
COBISS.SI-ID: 28170457