Ugotovili smo, da se MV nahajajo v različnih telesnih tekočinah, pri tem pa glavnina MV nastane v razmerah in vitro po odvzemu teh tekočin zaradi fragmentacije celic med postopkom izolacije. Heparin in beta 2 glikoprotein 1 posredujeta privlačno interakcijo med membranami, kar predstavlja razlago za antikoagulantni, antimetastatski in protivnetni učinek heparina. V izolatih iz krvi bolnikov z rakom prebavnih organov je koncentracija MV povečana glede na zdrave prostovoljce, imatinib pa povzroči prehodno povečanje koncentracije MV v izolatih iz krvi. Število MV v izolatih iz krvi je večje, če izolacija poteka pri nižjih temperaturah. Vedenje o mikroveziklih, njihovem nastanku v ramerah in vivo in in vitro in mehanizmih, ki jih povezujejo s fiziološkimi in patofoziološkimi procesi, je še rudimentarno. Da bi lahko izvajali populacijske in klinične študije na velikih populacijah, je potrebno predvsem izboljšati ponovljivost in zanesljivost metode za njihovo izolacijo iz telesnih tekočin.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 256629248Mikrovezikli (MV) so z membrano obdani nanodelci, ki nastanejo v procesu brstenja celičnih membran. Ker vsebujejo sestavine materinske celice in so več ali manj prosto gibljivi s cirkulacijo, predstavljajo potencialne biomarkerje fiziološkega in patofiziološkega stanja organizma. Vendar pa je vedenje o MV še rudimentarno, metode njihovega določanja pa še niso standardizirane in primerne za uporabo v klinični praksi. V sklopu raziskovalne naloge smo ugotavljali klinični pomen mikroveziklov, izoliranih iz periferne krvi. Specifično, študirali smo razlike v koncentraciji MV v izolatih iz krvi v populacijah bolnikov z rakom prebavnih organov, drugih bolezni prebavnih organov in zdravih oseb, in v teh populacijah ugotavljali korelacijo med koncentracijo krvnega holesterola in koncentracijo MV. Študirali smo tudi vpliv s holesterolom in maščobami bogatega obroka na koncentracijo MV v izolatih iz krvi zdravih prostovoljcev v povezavi s koncentracijo krvnega holesterola. V študijo smo vključili 28 bolnikov z rakom prebavnih organov, 24 bolnikov z ostalimi boleznimi probavnih organov in 59 zdravih oseb. MV smo izolirali s centrifugiranjem in izpiranjem, jih šteli s pretočnim citometrom in slikali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Koncentracijo krvnega holesterola smo merili z enzimatskimi metodami. Ugotovili smo, da je v izolatih iz krvi bolnikov z rakom prebavnih organov statistično pomembno več MV kot v izolatih iz krvi bolnikov z drugimi boleznimi prebavil (za 37%, p = 0,012) in tudi kot v izolatih iz krvi zdravih oseb(za 48%, p = 0,0002) . V populaciji zdravih oseb ni bilo statistično pomembne korelacije med koncentracijo MV v izolatih iz krvi in krvnim holesterolom, medtem, ko je ta korelacija pri bolnikih z boleznimi prebavil bila pozitivna in statistično pomembna (p = 0,016). Ugotovili smo tudi znatno (50 %) in statistično pomembno (p = 0,010) povečanje števila MV po obroku, ki je bilo v negativni korelaciji s koncentracijo holesterola po postu (p = 0,035). Izkazalo se je, da je metoda izolacije mikroveziklov iz krvi občutljiva na temperaturo in dinamiko izolacije. Ugotovili smo, da je koncentracija MV v izolatih manjša, povprečna velikost MV pa večja, če je temperatura med celotnim postopkom izolacije višja, iz velikosti MV in oblike fragmentov v izolatih, ki smo jih slikali z elektronskim mikroskopom, pa sklepamo, da velik del MV v izolatih nastane po odvzemu krvi med postopkom izolacije. Ker naši rezultati kažejo, da je koncentracija MV v izolatih iz krvi povezana s kliničnim stanjem, so izolirani MV, čeprav nastanejo po odvzemu, klinično relevanten parameter, ki odraža predvsem lastnosti krvnih celic, iz katerih izhajajo.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 4020600