Celice astroglije imajo pasivne električne lastnosti, zato se je dolgo časa domnevalo, da imajo le podporno vlogo pri delovanju nevronov, predvsem v smislu metabolne podpore. Danes vemo, da imajo poleg te vloge tudi pomembne aktivne vloge pri integriranju delovanja nevronov. Te aktivne vloge omogoča od Ca2+ odvisna ekscitabilnost astrocitov. Porast v citosolnih konc. Ca2+ v astrocitih lahko prek regulirane eksocitoze vodi v izločanje signalnih molekul oz. gliotransmisjio.V dinamiko esocitoze v astrocitih so vključene različne komponente na membrani mešičkov in transport mešičkov vzdolž različnih vrst citoskeleta. Gliotransmiterji, ki se sproščajo v zunajcelični prostor, lahko vplivajo na sosednje nevrone in tako to modulirajo sinaptični prenos in plastičnost, ter tako vplivajo tudi na vedenje prek regulacije spanja. Poleg teh novih znanih fizioloških vlog, lahko dinamika konc. Ca2+ v astrocitih in od Ca2+-odvisen glioprenos in signaliziranje astrocit-nevorn vpliva tudi na motnje v delovanju nevronov, kot je npr. epilepsija. Namen tega preglednega članka je osvetliti novejše ugotovitve o signaliziranju prek Ca2+ v astrocitih in gliotransmisijo prek eksocitoze. Opisani so viri in ponori Ca2+, ki so pomembni in zadostni za regulacijo eksocitotskega sproščanja gliotransmiterjev, mehanizmi sproščanja gliotransmiterjev, regulacija mobilnosti mešičkov, in gliotransmisija prek eksocitoze pri modulaciji sinaptične transmisije in plastičnosti ter prispevek astrocitov k vedenju spanja in epilepsiji.
COBISS.SI-ID: 30488537