V astrocitih, kot tudi v drugih evkariontskih celicah, imajo mešički pomembne celične vloge, kot so ohranjanje strukture plazmaleme in medcelična komunikacija. Transport mešičkov je povezan tudi z morfologijo površine celice prek ustvarjanja mikrodomen. Te določajo potencial signaliziranja in metabolno podporo sosednjih celic. Iz mešičkov pa se iz astrocitov sproščajo tudi kemični prenašalci. V predavanju so povzete lastnosti z membrano obdanih mešičkov, ki shranjujejo gliotransmiterje (glutamat, adenozin 5'-trifosfat, peptide), endocitotskih mešičkov, ki transportirajo receptorje plazmaleme (npr. glavni histokompatibilni kompleks II), mešičkov, ki transportirajo vodni kanalček akvaporin 4 in mešičkov, ki nosijo ekscitatorni animokislinski transporter EAAT2. Dinamika mešičkov je odvisna tudi od intermediarnih filamentov in spremenjena dinamika mešičkov je lahko povezana tudi z boleznimi, kot so amiotrofna lateralna skleroza, multipla skleroza, avtizem, Alzheimerjeva bolezen, travma, edemi in stanja, ki prispevajo k vnetju v živčnem sistemu. Npr. fingolimod, novo zdravilo za multiplo sklerozo, zelo verjetno vpliva na transport mešičkov in sproščanje gliotransmiterjev iz astrocitov, kar indicira, da bi lahko bil transport mešičkov nova tarča za razvoj novih terapij.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 30886617Pri imunoloških boleznih osrednjega živčnega sistema se v astrocitih, ki so izpostavljeni interferonu gama (IFN-γ), na površini izražajo molekule glavnega histokompatibilnega kompleksa II (MHC II) in antigeni. Molekule MHC II prispejo do površine celice z mešički. Lastnosti in dinamika tega transporta so slabo poznani, še posebej v reaktivnih astrocitih, v katerih pride do povečane ekspresije beljakovin intermediarih filamentov (IF), kar lahko vpliva na transport mešičkov. Namen raziskave je bil opisati mobilnost mešičkov z MHC II molekulami v astrocitih divjega tipa in v astrocitih, ki ne izražajo IF. Identiteta predelkov z MHC II molekulami v astrocitih divjega tipa in v astrocitih brez IF je bila raziskana 48 ur po aktivaciji celic z IFN-γ, in sicer z imunocitokemijo in konfokalno mikroskopijo. Rezultati so pokazali, da je aktivacija celic z IFN-γ inducirala izražanje MHC II v poznih endosomih/lisosomih (označeni z Alexa Fluor546-konjugiranimi dekstrani). Mešički, označeni z dekstrani, so bili hitrejši v celicah aktiviranih z IFN-γ. V astrocitih brez IF so bili mešički počasnejši kot v astrocitih divjega tipa. Reaktivnost astrocitov je znak številnih patologij osrednjega živčnega sistema, zato lahko povečano izražanje IF v takih razmerah omogoči hitrejšo dostavo molekul MHC II na površino celice.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 30887129