V predlaganem postopku za verjetnostno ocenjevanje potresnega obnašanja stavb, ki je zaradi svoje enostavnosti namenjen za uporabo v praksi, sta kombinirana SAC-FEMA metoda, ki je del širše verjetnostne metodologije, razvite v PEER centru v Kaliforniji in ki omogoča ocene verjetnosti s pomočjo enačb v zaključeni obliki, in N2 metoda, ki temelji na nelinearni statični (potisni) analizi. Najzahtevnejši del PEERove verjetnostne metodologije, to je Inkrementalna Dinamična Analiza (IDA), je nadomeščena z veliko enostavnejšo N2 metodo, ki zahteva precej manj vhodnih podatkov in veliko manj računskega časa, vendar lahko kljub temu pogosto zagotavlja sprejemljive ocene za srednje vrednosti odziva konstrukcij. S pomočjo nekaj dodatnih poenostavitev in predpostavk, ki so skladne s postopki v potresnih predpisih, je mogoče izpeljati enačbo za hitro oceno letne verjetnosti "odpovedi" (to je verjetnost preseganja mejnega stanja »blizu porušitve«) v zaključeni obliki. Enačba je primerna za uporabo v praksi, pod pogojem, da so vnaprej določene standardne vrednosti za raztros. V prispevku je podan povzetek predlaganega postopka. Postopek je uporabljen za verjetnostno oceno "odpovedi" armiranobetonskih okvirnih konstrukcij, ki predstavljajo tako obstoječe stavbe, ki niso bile projektirane za prevzem potresnih obremenitev, kot tudi nove konstrukcije, projektirane po Evrokodu 8. Rezultati analiz kažejo na veliko verjetnost "odpovedi" stavb, ki niso bile projektirane za prevzem potresnih obremenitev. Za stavbe, projektirane v skladu s sodobnimi predpisi, je konzervativno določena verjetnost "odpovedi" približno 30-krat manjša kot pri starih stavbah, a še vedno precejšna (približno 1% v življenjski dobi objekta).
COBISS.SI-ID: 5478241
V članku je predstavljena nova metoda za oceno potresnega tveganja stavb. Metoda povezuje nelinearno statično analizo za skupino modelov konstrukcije, ki so določeni z uporabo metode stratificiranega vzorčenja slučajnih spremenljivk Latin Hypercube Sampling, ter nelinearno dinamično analizo na ekvivalentnem sistemi z eno prostostno stopnjo. S skupino modelov upoštevamo vpliv epistemičnih negotovosti, s skupino akcelerogramov pa vpliv aleatoričnih negotovosti. Zaradi enostavnosti metode je mogoče hkratno upoštevanje obeh vplivov negotovosti.
COBISS.SI-ID: 5380961
Da bi se zidane konstrukcije med potresom obnašale po pričakovanjih, je treba preprečiti krhko lokalno porušitev zidakov. Da bi ugotovili, kaj vpliva na robustnost in določili merila za zadostno robustnost, smo pri dveh stopnjah tlačne obremenitve s simulirano potresno obtežbo preiskali 22 zidov, ki smo jih sezidali iz 6 vrst zidakov, ki jih je najpogosteje najti na domačem tržišču. Na različne načine, s katerimi smo ponazorili obremenitve v zidakih med potresom, smo preiskali tudi same zidake. Raziskave so pokazale, da je velikost razmerja med tlačnimi napetostmi, s katerimi je obremenjen zid, in tlačno trdnostjo zidovja, ključni parameter, od katerega je odvisna robustnost zidakov. Zato smo predlagali, naj bo to razmerje tudi merilo za uporabo votlakov na potresnih območjih.
COBISS.SI-ID: 1829223