Žita in psevdožita so pomemben vir mineralnih elementov v prehrani določenih svetovnih populacij, zato je pomembno izboljšati elementno sestavo žit in zmanjšati vnos neželenih kovin v užitne dele rastlin. V raziskavi smo proučevali akumulacijo mineralnih elementov v zrnju pšenice (Triticum aestivum L.), navadne ajde (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarske ajde (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) s polja s konvencionalno pridelavo. Zrnje pšenice je imelo večje (p ( 0.05) koncentracije elementov od zrnja navadne in tatarske ajde. Vsebnosti mineralnih elementov v 100 g zrnja pšenice in ajde so bile večje od vsebnosti navedenih v literaturi za moko pšenice in ajde, kar kaže na izgubo elementov med postopki za pripravo moke. Zaskrbljujoče so visoke vsebnosti nekaterih nezaželenih kovin v pšenici in ajdi. Iz rezultatov je razvidno, da navadna in tatarska ajda v zrnju akumulirata manj nezaželenih kovin kot pšenica.
F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 2715471V produkcijskih vinogradih na Krasu smo z molekularnimi metodami karakterizirali združbe glivnih endofitov na koreninah trte in ocenili njihovo kolonizacijo. Na koreninah vinske trte smo dokazali prisotnost arbuskularno mikoriznih gliv in temnih septiranih endofitov. S sekvenciranjem ITS rDNA in 18S rDNA regije smo identificirali predstavnike štirih debel gliv in sicer Chytridiomycota, Ascomycota, Basidiomycota in Glomeromycota. Naši rezultati so potrdili nizko število vrst rodu Glomus. Na podlagi filogenetske analize smo potrdili podobnost predstavnikov z vrstama G. sinuosum in G. intraradices. Mikorizne glive imajo potencial za izboljšanje kvalitete grozdja in vin.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 2587471Hiperakulmulacijske rastline akumulirajo in tolerirajo izjemno visoke koncentracije kovin v nadzemnih delih, ta lastnost se uporablja v fitoremediaciji. Z zaporedno raziskavo infrardeče mikrospektroskopije s sinhrotronso Fourier transformirano infrardečo spektroskopijo (SR-FTIR) in s sinhrotronsko fluorescenčno spektroskopijo nizkih energij (LEXRF) smo raziskali pomen sktrukturnih biokemijskih komponent pri procesu razporejanja kovin. Topljenci na svoji poti v poganjke vežejo z biološkimi molekulami. Skladiščenje kovin na tkivnem in celičnem nivoju prispeva k razstrupljanju kovin, pri čemer so ključnega pomena transporterji kovin. Vloga bioloških molekul pa je manj znana. Prostorsko razporeditev bioloških molekul (t.j. oglikovi hidrati, lipidi, estri, pektini in lignin) epidermalnih celic listov posneto s SR-FTIR smo zato dopolnili z njihovo elementno sestavo ugotovljeno z LEXRF na sinhrotronu Elettra v Trstu. Rezultati potrjujejo funkcionalni pomen prostorske razporeditve specifičnih bioloških molekul v celicah in tkivih bogatih s kovinami.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 2740559