APS12-2 je eden od številnih sistetičnih analogov naravnih polimernih alkilpiridinijevih soli iz morske spužve Reniera sarai. Ker so te snovi potencialni kandidati za zdravljenje nedrobno celičnega pljučnega raka smo raziskali morebitne toksične in letalne učinke tega analoga in vivo. Srednja letalna doza je 11.5 mg na kg miši. Elektrokardiograme, arterijski krvni tlak in respiratorno aktivnost smo merili v splošni anesteziji na podganah, ki smo jih predhodno farmakološko vagotomizirali in ventilirali z umetno respiracijo. Na eni skupini poskusnih živali smo ugotavljali tudi mišično kontrakcijo, ki smo jo prožili preko ustreznega motoričnega živca. Vnos APS12-2 v koncentraciji 8 mg/kg je povzročil progresivni padec arterijskega krvnega tlaka, kar sta spremljali tudi bradikardija in miokardna ishemija, prišlo pa je tudi do pojava ventrikularnih ekstrasistol in atrioventrikularnega bloka 2. stopnje. Podobno sta se elektrokardiogram in arterijski pritisk spreminjala tudi pri poskusnih živalih, ki so predhodno dobile atropin in suportivno umetno dihanje, kar kaže na to, da hipoksija in holinergični sistem nista vpletena v toksične učinke APS12-2. Vnos APS12-2 v subletalnih odmerkih (med 4 in 5.5 mg/kg) je prav tako povzročil padec krvnega tlaka, čemur pa je sledilo malenkostno povečanje nad kontrolno vrednostjo. Poleg tega APS12-2 tudi lizira podganje eritrocite "in vitro", verjetno pa tudi "in vivo", kar povzroči hiperkalemijo, s čimer si lahko pojasnemo kardiotoksične učinke, saj drugih patoloških sprememb na srčni mišici nismo zaznali.
COBISS.SI-ID: 3364218